Sajena živa meja oziroma vrsta strnjeno nasajenega grmičevja ali nizkega drevja na meji s sosednjim zemljiščem, SE ne glede na to, da je namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče ali vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti oziroma je namenjena označitvi parcele, ne more šteti za objekt. Objekt je namreč s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, živa meja pa ni narejena iz materialov, ampak je sajena in je tudi živa, kot vsaka druga rastlina. Ograja, narejena iz gradbenih materialov je po velikosti oziroma dimenzijah vedno enaka in je torej nepremična, živa meja pa se zato, ker raste, povečuje v višino in širino in jo je potrebno zato obrezovati.
Za ograjo, ki predstavlja gradbeno konstrukcijo, je zato potrebno gradbeno dovoljenje in samo, če je ograja enostavni objekt, ki se gradi pod določenimi pogoji, zanjo gradbeno dovoljenje ni potrebno, ampak zadostuje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je gradnja na določenem zemljišču, glede na določbe izvedbenega prostorskega akta, dopustna oziroma možna. Za saditev žive meje, tako kot zasaditev drevesa, pa seveda ni v nobenem primeru potrebno gradbeno dovoljenje, kar pa ne pomeni, da se jo lahko sadi kjer koli. To pomeni, da je potrebno tudi pred njeno zasaditvijo preveriti, ali je njena zasaditev na določenem zemljišču sploh možna, torej ali je in pod kakšnimi pogoji jo opredeljujejo določbe občinskega izvedbenega prostorskega akta. Ugotoviti je tudi sicer potrebno, da pretežna večina, če že ne vsi občinski izvedbeni prostorski akti vsebujejo tudi določbe, ki se nanašajo na žive meje oziroma je z njimi določeno, kakšna je lahko takšna živa meja (iz katere vrste rastlin oziroma grmičevja), koliko je lahko visoka in podobno ter kje se jo lahko sadi. Ker pa se morajo pri opredeljevanju takih pogojev upoštevati tudi drugi predpisi, med drugim tudi s področja zagotavljanja prometne varnosti na javnih cestah, to pomeni, da se lahko prav taki pogoji opredelijo tudi s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
Ne glede na to, da sajenje rastlin in pogojev za njihovo uporabo zakon o graditvi objektov (ZGO-1) ne ureja, pa je potrebno tudi pojasniti, da v Republiki Sloveniji vsak posestnik nepremičnine (npr. kot njen lastnik) uživa (civilno) posestno varstvo pred motenjem svoje posesti na podlagi Stvarnopravnega zakonika (SPZ). To pomeni, da se priporoča, da vsak tisti, ki namerava na svoji parceli zasaditi živo mejo in je pred tem, npr. pridobil tudi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je na njegovi parceli možna zasaditev žive meje oziroma iz katere izhaja, da je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da se mora živa meja saditi na meji med parcelama, najprej stopi do svojega soseda, da se vnaprej dogovorita vse, kar bo v bodoče potrebno v zvezi z zasaditvijo in vzdrževanjem žive meje. Z 79. členom SPZ je namreč tudi določeno, da sme lastnik nepremičnine, torej zemljišča, do polovice širine s svoje strani uporabljati ograjo in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje, torej tudi živo mejo, z 80. členom istega zakona pa je določeno, da se domneva, da so mejne ograje in druge stvari, torej tudi žive meje, ki rastejo na meji, skupna lastnina lastnikov sosednjih zemljišč. Če pa bi takšna živa meja celo ovirala rabo katere od sosednjih nepremičnin, pa lahko lastnik takšne nepremičnine, to je sosed, zahteva, da se živa meja zniža, lahko pa tudi da se odstrani, in sicer na skupne stroške. Isto pa seveda velja tudi za pristojno prometno inšpekcijo.
Svetujemo vam, da povprašate na vaši občini, ali obstajajo in kakšni so predpisi o višini in vrsti žive meje. Na podlagi pridobljenih podatkov boste lahko od soseda zahtevali znižanje oz. posekanje dreves. Lahko se posvetujete še s strkovnjakom, če bo potrebna tožba in dogovor ne bo uspešen. Poglejte: Notarji&advokati
|
