Ali pri oporoki velja zadnja volja?

Zanima me, če napišem oporoko, da zapuščam svoje premoženje konkretni osebi (samo sinu), ali lahko to izpodbijajo drugi dediči (mož)? Ker, če je moja zadnja želja, da je samo sin dedič vsega premoženja (hiša in posest), menim, da bi moralo tako biti, ker drugače ne vem, zakaj sploh je oporoka, če se je ne upošteva.

(marinka)

ODGOVOR:

Oporoka je enostranska, preklicna, v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporočno je sposoben (lahko napravi, spremeni in prekliče oporoko) vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti. Zapustnik pa je nesposoben, če je v takšnem duševnem stanju, da ne more pravilno doumeti oz. razumeti pomena poslednje izjave in njenih posledic ali da ne more delovati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.

Bistveno za oporoko je, da gre za pravo in resnično voljo zapustnika. Ta mora hoteti narediti oporoko, njegova volja pa mora biti usmerjena na nastanek oporoke. Ne sme biti z grožnjo ali silo prisiljen v napravo oporoke.

Vsekakor ste prosti pri oporočnem razpolaganju, vendar pa vas naše dedno pravo omejuje z institutom nujnega deleža.

 Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, predvsem lahko onemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonu dedovale.

Nujni dediči so tiste osebe, ki bi v primeru, da bi v konkretnem primeru prišlo do zakonitega dedovanja, dedovale po zapustniku, pa še to samo v določenem primeru. Zapustnikovi potomci, njegov zakonec in njegovi starši so nujni dediči v vsakem primeru

V vašem primeru je to vaš mož, njegov zakoniti delež, če bi ga uveljavljal, pa bi bil polovico zakonitega, torej 1/4.

Na voljo imate torej, da tvegate, da bo mož zahteval nujni delež, lahko pa ga tudi razdedinite, vendar pod določenimi zakonskimi pogoji.

Namen tega je kaznovanje dediča, ki ima pravico do nujnega deleža, za njegovo nedopustno obnašanje v razmerju do zapustnika. Razdedinjenje mora določiti zapustnik v oporoki.

Razlogi za razdedinjenje:

• če se je nujni dedič s kršitvijo kakšne zakonske ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom (grdo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni, opustitev obiskov);
• če je nujni dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše;
• če je nujni dedič storil kaznivo dejanje zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev;
• če se je nujni dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Poglejte še:

• Dedovanje >>

29.01.2010 (SLONEP)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.