Pogodba o dosmrtnem preživljanju in soglasja?
VPRAŠANJE:S stricem nameravam skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Poleg mene ima še štiri nečake. Razen meni in še enemu ne misli zapustiti ničesar. Zanima me, če rabim za sklenitev take pogodbe soglasje ostalih, kakšno pričo pri notarju? Vem pa, da je pogodbo treba skleniti v obliki notarskega zapisa.
(polona)
ODGOVOR:
Za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju oz. za njeno veljavnost ne potrebujete prič niti soglasja kogar koli.
Paziti morate le, da bo pogodba vsebovala vse občličnosti oz. da bo za slednje poskrbel notar.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem, da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. To pomeni, da premoženje pride na preživljalca ob smrti preživljanca.
Ta pogodba lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene.
Pogodbeni stranki lahko sporazumno razvežeta pogodbo o dosmrtnem preživljanju:
- tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati.
Vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže:
- če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno
- če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti
Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežena (rebus sic stantibus), uredi sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine.
Sodišče lahko spremeni preživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki.
Prenehanje pogodbe:
- če umre preživljalec, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če ti v to privolijo;
- če ti ne privolijo v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje;
- če zakonec, potomci, posvojenci ali potomci posvojenca ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, imajo pravico zahtevati odškodnino od preživljanca.
Sodišče določi to odškodnino po prostem preudarku, upoštevajoč pri tem premoženjske razmere preživljanca in tistih, ki so bili upravičeni do nadaljevanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Tako ta kot vsaka pogodba se lahko tudi ta izpodbija zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti, zaradi zvijače, goljufije.
Po smrti preživljanca, pa jo v postopku dedovanja lahko izpodbijajo tudi morebitni zakoniti dediči, vendar ne iz razloga prikrajšanja nujnega deleža, temveč zaradi neizpolnitve določil pogodbe.
V primeru, da se boste odločili skleniti takšno pogodbo poskrbite, da vam bo pogodbo sestavil notar, saj mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju morate paziti tudi na davčni vidik, in sicer:
- pogodbo o dosmrtnem preživljanju je potrebno prijaviti pri davčnem uradu na območju katerega je premoženje v 15 dneh od sklenitve pogodbe;
- pogodbi se priloži potrdilo o državljanstvu prevzemnika;
- davčno napoved za odmero davka na dediščine in darila mora zavezanec (prevzemnik) vložiti v 15 dneh po smrti preživljanca;
- davčna napoved (obrazec DURS 16 se dobi v knjigarni) se vloži na davčni izpostavi, pri kateri je bila prijavljena pogodba o dosmrtnem preživljanju;
- priložiti je potrebno mrliški list.
Poglejte še:
03.10.2009 (SLONEP)
Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.
Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!
Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.