Bivanje v študentskem domu

Študentski dom je ena izmed najbolj zaželenih in najbolj priljubljenih oblik študentskih bivalnih prostorov. Poslušati stare študijske mačke o bivanju v študentskih domovih je svojevrsten dogodek, ki nekdanjim študentom prikliče v spomin študentska leta, prihodnjim pa vzbuja želje po tem kraljestvu študentov.

Življenje v študentskem naselju

Študentski domovi so naselja, kjer veljajo čisto drugačne zakonitosti življenja, kot v drugih naseljih. Na enem mestu je veliko mladih ljudi, ki so zbrani z vseh vetrov in jih ne moti, če je sosed drugačen. Način življenja se razlikuje od življenja v mestu, saj ima večina domov (predvsem večjih) lastno spremljajočo infrastrukturo (trgovine, ambulanta, restavracija, športni objekti,…), ali pa je vse potrebno v bližini. Lahko bi rekli, da gre za talilni lonec ljudi, navad, narečij in običajev. Temu primerna je tudi živahnost naselja.

Študentsko naselje nikoli ne spi. Ko se zjutraj zaključujejo zabave in se ponočnjaki odpravljajo v posteljo, se rane ptice že odpravijo na jutranji tek. V dopoldanskem času študentje odhajajo na predavanja in po drugih opravkih v mesto. Nekateri se učijo ali pa sladko spijo zaviti v pernice. Vsako pošteno študentsko naselje ima svojo menzo, ki je več kot to. Je mesto za srečanja od dvanajste ure, ko začnejo razdeljevati kosila, pa vse do večernih ur, ko strežejo večerjo. V popoldanskem času je čas za razne dejavnosti. Študentje hitijo sem in tja, se obiskujejo, iščejo miren kotiček za učenje,… Bolj se bliža večer, bolj živahno postajo. Predavanja se zaključijo in stanovalci se vrnejo. Začnejo se zabave: velike, po večjih prostorih in male, lokalno po sobah. Nekatere se zaključijo prej, druge kasneje, odvisno od vzdržljivosti zabavljačev. A mnogo jih traja do jutra. Življenje v študentskem naselju je lahko divje, z veliko zabavami, ali umirjeno z več študiranja. Zato poskrbi vsak sam.

Bivanje v študentskem domu

V večini študentski domov so dvoposteljne sobe ali apartmaji za štiri ljudi. Velikost sobe je odvisna od starosti študentskega doma, nikakor pa niso razkošne. Opremljene so špartansko. Vsakemu študentu pripada lastna postelja in pisalna miza, kjer se lahko uči. Tudi omara se bo našla. V sobi sta načeloma osebi istega spola. V izjemnih primerih je mogoča mešana zasedba, predvsem v primeru študentskih družinic. Kopalnica in WC so skupni, največkrat v nadstropju. Skupna je tudi kuhinja. V primeru apartmaja je bivanje bolj razkošno. Apartma je običajno kombinacija dveh sob z lastno kopalnico in kuhinjo. Gre za udobnejšo obliko bivanja. V marsikateri sobi (predvsem v novejših) je že priključek za internet, nekatere pa imajo tudi telefon. Učenje v sobah je lahko problematično, če ves čas motijo različni obiskovalci. Zato imajo domovi učilnice, kjer vlada strog red in so namenjene izključno učenju. Nekateri domovi imajo tudi skupne prostore za sprostitev, kjer se je mogoče na različne načine zabavati.

Vsak stanovalec se mora ravnati po pravilih hišnega reda. V osnovi gre za pravilnik, kaj se sme v zgradbi početi in kaj ne. Dolžnost stanovalcev je tudi, da so redno »dežurni.« Na vhodu v zgradbo je 24 ur na dan stanovalec doma, ki pazi, kdo vstopi v zgradbo in obiskovalcem pomaga z nasveti. To delo je obvezno za vse stanovalce. Pri razmišljanju o bivanju v študentskem domu se je treba zavedati, da največkrat ni mogoče izbirati sostanovalca. Obojestransko prilagajanje je nujno.

Sprejem v študentski dom

Do postelje v študentskem domu so upravičeni tisti študenti, katerih mesečni družinski dohodek na člana v preteklem letu ne presega cenzusa. Vse vloge se točkujejo in na podlagi točk se študenti razdelijo na seznam. Dodatne točke dobijo tisti, ki:

  • imajo izjemen učni uspeh;
  • se ukvarjajo z obštudijskimi dejavnostmi;
  • so otroci padlih v vojni za Slovenijo;
  • imajo stalno prebivališče od kraja študija oddaljeno več kot 25 km in nimajo več kot dvakratne možnosti javnega prevoza dnevno (večja je oddaljenost, več točk je mogoče dobiti);
  • živijo v posebno težkih socialnih razmerah;
  • so težak bolnik.

Prošnje za sprejem v študentski dom je treba oddati do okoli 10. avgusta (za točen datum preverite v uradnem razpisu). Tisti, ki že bivajo v študentskem domu, morajo vsako leto oddati prošnjo za podaljšanje bivanja. Pogoji so enaki kot pri sprejemu v dom. Rok oddaje je okoli 20. avgusta (za točen datum preverite v uradnem razpisu). Do 15 septembra uprave študentskih domov pripravijo prednostne sezname za sprejem. Do 15. oktobra objavijo seznam tistih, ki jim je bilo bivanje podaljšano.

Najemnina

Bivanje v študentskem domu ni brezplačno. Mesečna najemnina je odvisna od starosti in opremljenosti sob. Giblje se nekje med 38 €  in 116 €, v povprečju pa znaša 64 € (podatek za Ljubljano za leto 2009).

Bivanje v študentskem domu je najugodnejša in verjetno najzanimivejša oblika preživljanja študentskih let. Predstavlja druženje z enako mislečimi ljudmi, ki jim nikoli ni dolgčas.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog