Stanovanjska pravica

Stanovanjsko pravico ureja ODZ (Obči državljanski zakonik), uvršča pa jo med osebne služnosti. Je pravica, ki upravičuje uporabljati stanovanjsko hišo, njen del ali stanovanjski prostor. Upravičenec lahko uporablja stanovanjski prostor za svoje potrebe in za potrebe svoje družine. Imetnik osebne služnosti stanovanja ima tako samo upravičenje rabe in ne uživanja. To pomeni, da lahko uporablja, ni pa upravičen do plodov (npr., če da v najem, česar v bistvu ne sme, potem ni upravičen do najemnine, pač pa najemnino dobi lastnik).

Stanovanjska pravica preneha s potekom časa, če je bila določena za določen čas, ali pa s smrtjo imetnika te pravice. Ni dedna in se ne prenaša na družinske člane.