Kmetijska zemljišča

Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so, glede na naravne značilnosti, primerna za kmetijski obdelavo. Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo o­nesnaževanje ali drugačno degradiranje. Lastnik oz. uporabnik kmetijskega zemljišča mora dopustiti, da na njegovih neobdelovalnih površinah ostali ljudje prosto hodijo, se gibajo, nabirajo plodove. Gre za zelo široke omejitve, ki veljajo predvsem za gozdove. Kmetijsko zemljišče mora biti obdelano in če temu ni tako, potem lahko inšpekcija predpiše ukrepe za obdelavo. Če teh ukrepov lastnik ne izvede, potem se izvedejo v izvršilnem postopku na stroške lastnika.

Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči

Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči je omejeno. Med razpolaganje se šteje prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in pravnimi posli zaradi smrti (predvsem dedovanje).

Največjo omejitev predstavlja institut zaščitene kmetije. To je funkcionalna celota, ki omogoča preživetje. Status zaščitena kmetija dobi s posebno odločbo. Zaščitena kmetija se s pravnimi posli med živimi (menjava, prodaja, ...) sploh ne more deliti, razen če se povečujejo druge zaščitne kmetije, če postanejo lastnina RS ali občine ali če gre za solastniške transakcije.

V pravnem primeru pa ostajajo tista kmetijska zemljišča, ki ne sodijo med zaščitene kmetije, vendar je še tu treba pridobiti posebno dovoljenje upravne enote. Tako privoljenje pa se ne izda, če pridobitelj ni usposobljen za kmetovanje, če pridobitelj ne bo obdeloval kmetijskega zemljišča, če se ji zdi cena previsoka ali če pridobitelj preseže zemljiški maksimum. Dovoljenje za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču je torej zelo težko pridobiti, predvsem pa obstoječa zakonodaja preprečuje, da bi nekdo pridobil takšno zemljišče z namenom preprodaje ali, če ga ne potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti. če pa se pravni posel sklene brez odobritve upravne enote, je takšen posel ničen, torej neveljaven in se šteje, kot da ni bil sklenjen.

Odobritev pa na drugi strani ni potrebna, kadar gre za prostorske ureditvene operacije (melioracija, komasacije, arondacije), kadar gre za pridobitev med zakoncema, oz. zakonitim dedičem ter, kadar gre za gradnjo infrastrukturnih naprav.

Za prodajo kmetijskega zemljišča je določena tudi predkupna pravica, ki jo imajo v naslednjem vrstnem redu: solastnik, zakupnik, kmet mejaš, kmet, ki ima zemljišče v primerni oddaljenosti, RS prek Sklada kmetijskih zemljišč, občina in kmetijska organizacija.

Postopek prodaje kmetijskega zemljišča je naslednji:

  • najprej obvestilo o prodaji v 3 izvodih izročiti upravni enoti,
  • upravna enota nabije ponudbo na oglasno desko za 30 dni,
  • v tem času lahko predkupni upravičenci sprožijo postopek, da je cene previsoka
  • v takem primeru mora upravna enota ugotoviti vrednost.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje