Potrebe starejših
Potrebe starejših so različne, odvisne predvsem od tega, kako se staramo. Nekateri starostniki so še dolgo telesno in duševno čili, ukvarjajo se s športom, hodijo na izlete, vozijo avtomobil in dostikrat, kljub pešanju nekaterih življenjskih funkcij, tudi delajo. Drugi so bolni, onemogli in potrebujejo pomoč pri osnovnih dnevnih aktivnostih, kot so hranjenje in oblačenje.
Vsekakor je staranje proces, ki povzroča upadanje moči človeškega telesa in duševnosti ter je povezano s celo vrsto starostnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, arterioskleroza, apatija, depresija, demenca in z drugimi težavami, ki zahtevajo dobro zdravstveno oskrbo, nego in skrb. Poleg telesnega pa so pomembni tudi drugi vidiki in potrebe starejših, ki so povezani z ekonomskim statusom, z zadovoljevanjem psihosocialnih potreb in problemom medgeneracijske povezanosti.
Za mirno preživljanje tretjega življenjskega obdobja mora biti starejšim zagotovljena ekonomska varnost. Za to so lahko poskrbeli že sami med aktivnim življenjem, v nasprotnem primeru je družina oz. družba tista, ki mora zagotoviti ekonomsko varnost starejših. Zelo pomembno je tudi uresničevanje psihosocialnih potreb starejših. Pomembno je varno okolje in varno zatočišče, ki daje občutek pripadnosti, zasebnosti, individualnosti in samostojnosti. Starejši morajo občutiti, da so del skupnosti, da bo nekdo poskrbel za njih, jih poslušal, tolažil in se veseli z njimi. Ljubezen, intimnost in bližina, vplivajo na zadovoljstvo z življenjem in na dobro počutje. Starejši ljudje potrebujejo pristen osebni medčloveški odnos, ki jih navdaja z občutkom pomembnosti in varnosti.
Ker se starejšim ljudem praviloma znižuje tako fizična kot tudi socialna samopodoba, potrebujejo čim več socialnih interakcij, tudi zunaj družinskih odnosov, stike in pogovore s prijatelji ter znanci. Vse te socialne interakcije so ključnega pomena za kakovostno življenje starostnika, saj preprečujejo socialno otopelost in izoliranost. Morebiten odhod iz družinskega okolja pomeni veliko spremembo za starostnika, saj izgubi stik z okoljem, ki mu je bil domač in poznan. Zato je še posebej pomembno, da se ohranijo čim bolj pristni in čim bolj pogosti družinski stiki.
Za starostnike je še posebej pomembna komunikacija s pripadniki mlajših generacij. Na ta način si širijo obzorje in pogled na sedanji svet, po drugi strani pa se počutijo koristni, saj prenašajo svoje izkušnje in modrost na mlajše generacije. Za starostnike, ki nimajo družin, so stiki s prostovoljci različnih generacij zelo pomembni. Na splošno velja, da je za dobro sožitje z bližnjimi kot tudi s širšo družbo pomembna komunikacija z mladimi, srednje starimi in starimi ljudmi.
Za starejše je zelo pomembno, da svoj čas preživijo ustvarjalno, da se ne predajajo malodušju in dolgočasju. Ustvarjalno preživljanje prostega časa, razne dejavnosti prilagojene zmožnostim in interesom posameznika, izobraževanje in podobno nudijo možnost nadaljnjega učenja in možnost nadaljnjega osebnostnega razvoja.
Prehod v tretje življenjsko obdobje je za večino ljudi eden od najbolj stresnih in bolečih mejnikov v življenju, povezanih s številnimi spremembami in novostmi. Pa vendarle, starost ni konec življenja, je le drugačno obdobje, ki je prav tako lahko lepo in smiselno, predvsem takrat, ko se starostniku zagotovijo pogoji in možnosti, ki mu omogočajo način življenja, ki ga izbere sam, po lastnih kriterijih.