Vprašanja - Najem



Ali lahko zahtevam vrnitev varščine?

VPRAŠANJE:

Sem bil na ogledu stanovanja in sem se odločil za najem. Plačal sem varščino v višini 320 €. Drugi dan sem se še enkrat šel pozanimat, ali lahko ostanem v študentskem domu, pa so mi reli, da je verjetno velika, da lahko. Nato sem klical lastnika stanovanja in ga vprašal, če mi lahko vrne varščino, ker sem izvedel, da lahko ostanem v študentskem domu. Rekel mi je, ali se vselim v stanovanje pa dobim na koncu pogodbe vrnjeno kavcijo, ali pa se odločim za študentski dom in on obdrži varščino. Mene bi zdaj zanimalo, ali mi mora vrnit tisti denar ali ga lahko obdrži?

(Tomaz)


ODGOVOR:

Enkrat pravite, da ste plačali varščino drugič kavcijo, iz same vsebine, vašega opisa primera, pa sklepamo, da gre za dano aro ali aro kot odstopnino, kjer odstop od pogodbe pomeni njeno izgubo. Morda pa je šlo za predplačilo?

Torej, kaj ste sklenili in/ali podpisali z lastnikom?

Poglejte definicije pojmov, da boste vedeli katera situacija je vaša.

Varščina je jamstvo, da bo najemnik stanovanje uporabljal kot dober gospodar. To pomeni, da bo zanj skrbel tako, da se ne bo delala škoda. Lastnik varščino vrne ob izteku najema, če je stanovanje v enakem stanju, kot ob začetku (seveda je tu izvzeta normalna obraba). Če želimo varščino dobiti nazaj, ne smemo poškodovati stanovanja in opreme, oz. moramo vse poškodbe odpraviti. Varščina znaša največkrat od ene do treh mesečnih najemnin, lahko je pa tudi višja. Če je lastnik zelo zadovoljen z najemnikom, se lahko varščina uporabi za plačilo zadnjih najemnin. V tem primeru, varščine ne dobimo vrnjene, a nam tudi ni treba plačevati najemnine za toliko mesecev, kolikor jih pokrije varščina. Varščino se lahko porabi tudi za dela, ki jih mora najemnik opraviti ob izteku najema, če jih ne opravi. Gre za čiščenje, beljenje ipd.

Ara je opredeljena kot znesek denarja ali drugih nadomestnih stvari, ki jih ob sklenitvi pogodbe ena stranka izroči drugi stranki v znak, da je pogodba sklenjena. Namen are je utrditi obveznost obeh pogodbenih strank, zato je pogodba sklenjena šele, ko kupec prodajalcu (enako velja tudi za najemnike in najemodajalce) izroči dogovorjeno aro (razen če ni dogovorjeno drugače). Tudi če pogodba ni posebej izrecno sklenjena, se šteje, da je sklenjena, ko kupec prodajalcu izroči aro. Ko je pogodba izpolnjena, se ara vrne ali pa se všteje v kupnino.

Bistvena značilnost are pa je razvidna šele v primeru, da ena od strank pogodbe ne izpolni. Če tako na primer kupec nepremičnine v znak sklenjene pogodbe izroči prodajalcu aro (določen znesek denarja), pa potem prodajalec pogodbe ne izpolni (ne proda nepremičnine temu kupcu), sme kupec, ki je dal aro od prodajalca zahtevati ali izpolnitev pogodbe (in povrnitev morebitne škode zaradi zamude) ali vrnitev dvojne are ali vrnitev are in povrnitev nastale škode.

Če pa v istem primeru pogodbe ne izpolni kupec, ki je dal aro, potem sme prodajalec zahtevati ali izpolnitev pogodbe (in povrnitev morebitne škode) ali pa se zadovolji s tem, da aro obdrži.

Vendar pa je pri ari pomembno, da pogodbena stranka, ki je aro dala, ne more enostavno enostransko odstopiti od pogodbe (si premisliti) tako, da prepusti aro drugi pogodbeni stranki. Prav tako ne sme npr. prodajalec, ki je aro prejel odstopiti od pogodbe, tako da kupcu vrne dvojno aro. Ne, ampak ima kupec pravico zahtevati izpolnitev pogodbe oz. povrnitev škode.

V zgornjem primeru gre za ljudsko pojmovanje are (če je ara plačana, potem lahko odstopim od pogodbe, če to aro prepustim drugemu). Če pogodbeni stranki želita, da bi obveljal takšen dogovor, potem se morata o tem izrecno dogovoriti (dogovoriti se morata o tem, da imata ob plačilu are pravico odstopiti od pogodbe). V tem primeru ara velja kot odstopnina.

Pravno gledano predplačilo pomeni vnaprejšnjo delno izpolnitev obveznosti. Predplačilo pa ni ara, zato zanj ne veljajo določila o vračanju in vračunavanju. Če potem, ko je dano predplačilo katerakoli od strank ne izpolni svoje obveznosti, potem ima nasprotna stranka pravico vztrajati pri izpolnitvi pogodbe ali pa pogodbo razdreti. V primeru razdora pogodbe morata obe stranka vrniti druga drugi vse, kar sta od sklenitve pa do razdora prejeli ena od druge. Stranka, ki je kriva za razdor, mora drugi stranki povrniti še morebitno škodo, ki je zaradi razdora nastala. Če je bilo dano predplačilo, se to vrača skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

14.08.2011 (SLONEP)


Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog