Zakonski vidiki varovanja premoženja
Zasebno zavarovanje obravnava Zakon o zasebnem varovanju, ki je bil sprejet konec leta 2003. Varovanje obravnava v širšem pomenu besede. Zasebno varovanje definira kot varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki in posamezniki v skladu z ustrezno zakonodajo. Zasebno varovanje obsega varovanje oseb, varovanje premoženja, prevoz in varovanje denarja in drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, upravljanje z varnostno-nadzornim centrom in načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov. V nadaljevanju se bomo posvetili izključno varovanju nepremičnin in premoženja, ki je v njih.
Podjetje, ki izvaja zasebno varovanje mora pridobiti ustrezno licenco, ki jo izda ministrstvo pristojno za notranje zadeve. Vsako podjetje mora imeti zavarovano odgovornost vseh zaposlenih, in sicer najmanj 41.729 € za posamezni primer in najmanj 83.459 € za vse zavarovalne primere v posameznem letu.
Za izvajanje različnih oblik varovanja premoženja morajo podjetja pridobiti licenco za varovanje premoženja, če pa imajo svoj varnostno-nadzorni center pa tudi licenco za upravljanje s centrom. Podjetja, ki načrtujejo in izvajajo varnostne sisteme, morajo pridobiti licenco za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov. Za pridobitev vsake licence mora podjetje imeti osebo, ki je odgovorna za opravljanje zasebnega varovanja, poleg tega pa ne sme biti zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike in člane nadzornega sveta in zavarovana mora biti odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri delu. Če se podjetje ukvarja z zasebnim varovanjem mora imeti najmanj 5 varnostnikov in lasten ali s pogodbo zagotovljen varnostno-nadzorni center. Če ima podjetje lasten varnostno-nadzorni center, mora imeti najmanj 5 operaterjev centra in izpolnjevati varnostne standarde in standarde kakovosti. Podjetja, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in izvajanjem varnostnih sistemov morajo imeti najmanj enega pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov in najmanj 3 varnostne tehnike.
Vsi varnostniki, operaterji varnostno-nadzornih centrov, pooblaščeni inženirji varnostnih sistemov in varnostni tehniki morajo imeti opravljeno ustrezno strokovno izobraževanje.
Če se na nekem objektu ali območju izvaja videonadzor, mora biti to vidno objavljeno na varovanem območju. Imetniki licence vodijo zbirko podatkov o posnetkih nadzornega sistema in o obiskovalcih varovanega območja. Podatki se lahko hranijo največ 3 mesece od dneva nastanka, nato pa se morajo uničiti razen v zakonsko določenih izjemah.