Ukrepi učinkovite rabe energije, delitev in obračun stroškov energije v večstanovanjskih stavbah

V zadnjem času zasledimo vedno več člankov, ki se nanašajo na ukrepe čim bolj učinkovite rabe energije. Osveščanje prebivalstva o tem pa je lahko le delno uspešno, če se varčno vedenje posameznika oz. učinki takega vedenja konkretno ne izražajo v manjših mesečnih računih za ogrevanje in porabi tople vode v posameznih gospodinjstvih. Pomembno je, da vsak posameznik prevzame odgovornost za porabljeno energijo.

Problem večine, predvsem starejših večstanovanjskih stavb je, da se stroški porabe toplotne energije delijo med posamezne uporabnike po ogrevalni površini oz. po kvadratnem metru stanovanjske površine in ne po dejanski porabi. Vzrokov za takšno delitev je več, res pa je, da tehnične možnosti v nekaterih stavbah ne dopuščajo merjenja in delitve toplotne energije po dejanski porabi brez določenega finančnega vložka. Sistem delitve stroškov po ogrevalni površini seveda ni pravičen in na uporabnike ne vpliva stimulativno. Ne spodbuja učinkovitega ravnanja z energijo, saj se skrbno ravnanje posameznika z energijo običajno ne pozna v njegovem izdatku za ogrevanje.

Osnovno načelo pri oblikovanju stroškov po dejanski porabi je, da vsak uporabnik, ki doseže pri enako velikem stanovanju enako srednjo temperaturo v svojih prostorih plačal enak strošek za ogrevanje, ne glede na to, ali je njegovo stanovanje na zunanjem robu stavbe, v pritličju ali najvišjem nadstropju.

Lastnikom stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki imajo centralno ogrevanje in se oskrbujejo s toploto iz skupne kurilne naprave, zato svetujemo, da v skladu s priporočili Ministrstva za okolje in prostor uvedejo delitev in obračun stroškov po dejanski porabi. Izhodišče za tako delitev je Energetski zakon in na njegovi osnovi sprejet Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov v večstanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci.

Prvi korak, ki ga moramo storiti, je pooblastitev upravnika stavbe, da zbere informacije o možnosti uvedbe ustreznega in učinkovitega sistema za delitve in obračuna stroškov. Pridobi naj mnenje strokovnjakov glede primernih delilnikov za obstoječi ogrevalni sistem. Na zboru lastnikov naj strokovno predstavi izbrano rešitev. Pripravi naj sporazum o načinu delitve stroškov in pridobi soglasje več kot polovice stanovalcev. Zelo pomembno je, da pridobi več možnih ponudnikov, ki jih prestavi na zboru lastnikov. Njegova naloga je tudi, da po odločitvi z izbranim izvajalcem sklene pogodbo za vgradnjo opreme, usklajuje izvajanje del ter skrbi za nadzor nad delom. Če ne bo sam upravnik izvajal obračuna stroškov, naj za to delo sklene pogodbo z izbranim podjetjem. V Sloveniji obstaja kar nekaj podjetij z izkušnjami, ki hkrati ponujajo opremo, vgradnjo, odčitavanje in obračun stroškov.

Pomembna je tudi ekonomska plat izvedbe tega projekta. Po dosedanjih izkušnjah se finančni vložek v opremo za delitev stroškov povrne v 2 do 5 letih. Ta doba je odvisna od zahtevnosti in kakovosti izbrane tehnologije ter pogostosti odčitavanja delilnikov in izvajanja obračuna. Rezultati izvajanja projekta delitve in obračuna stroškov po dejanski porabi v nekaterih evropskih državah in nekaterih večstanovanjskih stavbah v Sloveniji kažejo, da ob izvajanju še nekaterih drugih ukrepov kot so hidravlično uravnoteženi sistemi, vgradnja termostatskih ventilov in centralna regulacija ogrevalnega sistema zmanjšata stroške porabe energije za 30 % in več, v primerjavi s stavbami, ki uporabljajo ključ delitve stroškov po ogrevalni površini.

Stroški uvedbe tega sistema se lahko krijejo iz sredstev rezervnega sklada, po predhodni uvrstitvi ukrepa v letni načrt investicijskega vzdrževanja. Ministrstvo za okolje in prostor lastnikom stanovanj za izpeljavo tega projekta tudi finančno spodbudo do 30 % vrednosti naložbe.

Ob uvedbi načina delitve stroškov po dejanski porabi toplote se hitreje pokažejo pozitivni učniki drugih ukrepov za zmanjšanje porabe toplote za ogrevanje kot so boljša toplotna izolacija, pravilno zračenje prostorov, uporaba termostatskih ventilov za uravnavanje temperature v posameznih prostorih in ne nazadnje spremembe bivalnih navad.

Samanta Zupan.