Kako ravnati, da vam dober upravnik ne pobegne

Kot upravnik imam opravka z dvema vrstama etažnih lastnikov.

Prvimi, razumnimi, s katerimi mi je delo v čast in resnično veselje. Kjer se na zborih lastnikov dobesedno nasmejimo skoraj do bolečin, neredko pa tudi sedemo skupaj zunaj objekta in popijemo kavo ali še kaj drugega.

In s tistimi drugimi.

Tistimi, ki jih sam pri sebi imenujem »vrtalci«. Slednji so po objektih po neki čudni logiki razporejeni dokaj uravnoteženo. Vsak objekt, ki da kaj nase, premore najmanj enega. In ta eden zna dostikrat odtehtati in skvariti občutek o dejanski urejenosti objekta in tvornega sodelovanja z zadovoljno večino.

Paradoksalna zanimivost obstoja in delovanja teh »vrtalcev« je tudi v tem, da ne hodijo na zbore etažnih lastnikov, ne berejo sporočil upravnika,  a vendar o vsem vse vedo. To vedenje nato na vsak način želijo skoraj vsakodnevno nesebično deliti z upravnikom in sosedi, pri tem pa s svojim govorjenjem na temeljih popolnega nepoznavanja zadolžitev in dela upravnika, v skupnost vnašajo slabo voljo in lahko (morda celo nezavedno in nehote), skvarijo sicer dobre upravnikove odnose s preostalo pozitivno razmišljujočo večino etažnih lastnikov.

Težava teh »vrtalcev« je v tem, da postanejo izredno radovedni šele potem, ko so brez njihove prisotnosti, zaključeni vsi sestanki in zbori etažnih lastnikov -  v koš, brez da bi prebrali, pa odvržena vsa, njim posredovana obvestila s teh sestankov.

Takoj, ko so sestanki ali zbori, ki se jih ne udeležujejo končani, pa pričnejo postavljati serije vprašanj, predstavljati svoje ideje in podajati razno razne predloge samo…..«da bi bilo v hiši bolje«.

Na vprašanja teh radovednih  vedno odgovorim. Težavo v teh primerih predstavlja čisto nekaj drugega. Težava je v nenadomestljivi izgubi mojega časa le zato, ker se »potem radovednemu« ni ljubilo priti na zbor etažnih lastnikov in po zboru prebrati zapisnika, ki ga je dobil v poštni nabiralnik. In ga moram zaradi njegovih vprašanj ta zapisnik sam poiskati, ga prebrati in mu »copy/pastati« stvari, ki so v tem zapisniku napisane.

Malce večjo težavo predstavlja druga vrsta »vrtalcev«. To so ljudje, ki so si iz tega ali  onega razloga določili upravnika za »sovražnika in vsiljivca«. Pri tej vrsti sta glavni orožji zoper »grdega upravnika«  redno in vztrajno postavljanje enih in istih vprašanj po e-pošti ali telefonu,  po možnosti zjutraj ob šestih in zvečer ob enajstih. Med prazniki pa seveda kadar koli v teku dneva. Pogosti so tudi zahtevki po naročilu in izvedbi del, za katera je sicer potrebno doseči visok delež soglasij preostalih etažnih lastnikov (s predznakom TAKOJ).

Takšne in podobne motnje običajnega upravnikovega 14-urnega delovnika ali 24-urnega praznika s strani tako profiliranih »vrtalcev« niso nobena redkost.

A ti »načelno radovedni« prav za prav vseeno še vedno niti niso ne vem kako resnično škodljivi.

Resnično škodljivi in najhujša je tretja vrsta »vrtalcev«. To so tisti, ki so nekako računali, da so zato, ker so sodelovali pri zamenjavi upravljavca, dobili novega upravnika v »svoje roke« in bodo lahko zdaj prek njega uveljavljali ideje in uresničili vse svoje predloge - ki jih prej zaradi tega, ker se njihove ideje ostalim sosedom niso zdele sprejemljive, niso mogli. Pri tem se z dejstvom da lahko odločajo o zadevah le v višini svojega (običajno majhnega) solastniškega deleža – ne pa v imenu celega objekta - niti ne obremenjujejo kaj dosti.

Pri slabem upravniku brez hrbtenice se tak račun celo izide, pri dobrem pa nikakor. Neverjetno težko mi je skoraj vsakodnevno dopovedovati, da je za upravnika izredno pomembno dvoje – spoštovanje zakonodaje in večinsko izražene volje etažnih lastnikov. Česar pa ti vztrajni posamezniki dostikrat žal nikakor niso sposobni (ali ne žele) razumeti. In potem se še tako dober upravnik ne more ubraniti zoper strahotno užaljenost in osebno prizadetost takega etažnega lastnika ali lastnice.

Tovrstni »vrtalci negativci«,  so objektu resnično »nevarni«. In tudi sredini etažnih lastnikov, v kateri bivajo. Kajti celotni skupnosti se lahko zgodi (sam sem to moral storiti le enkrat), da bo upravnik, ki dela dobro in se resnično trudi, takemu objektu mirno podal odpoved pogodbe o upravljanju, saj se mu negativca/ke enostavno ne bo ljubilo več prenašati.

Olajšanje in dober občutek ob odpovedi pogodbe takemu objektu pa so, verjemite, neprecenljivi in niso merljivi v denarju.

Gorazd Makarovič  

Upravljanje objektov Mag dom