Kako urediti razmerja s samovoljnim sosedom?

Pozdravljeni, smo lastniki stanovanja v večstanovanjski hiši (v hiši so štiri stanovanja). Sosed si je pred leti ogradil del terase oz. dvorišča in s tem o­nemogočil prehod okrog hiše. Bil je opozorjen, da je to skupno, a ga ne zanima. Letošnje poletje si je celoten prostor še pokril - lesena konstrukcija + kritina. Ker imamo ostali lastniki z njim vseskozi probleme, želimo temu narediti konec. Kam naj se obrnemo oz. katera inšpekcija to nadzira? Kaj naj storimo, da uredimo stvari. Noče tudi vpisa v zemljiško knjigo, zato na tem področju nimamo rešenega še nič. Prosim svetujte mi.

(Nina K)

ODGOVOR:

Samovoljna dejanja soseda lahko prijavite gradbeni inšpekciji, ki bo morala ustrezno ukrpati.

Sosed tudi moti vašo posest, zato bi lahko zoper njega naperili  motenjsko tožbo.

Poglejte: Motenje posesti

Iz napisanega lahko sklepamo, da v večstanovanjski hiši nimate ustanovljene etažne lastnine. Vsekakor vam svetujemo, da jo ustanovite in tako uredite tudi vpis lastništva v zemljiško knjigo. Za to imate več možnosti. Poglejte kaj o tem pravi stvarnopravni zakonik.

Ponavadi se potrebuje akt o ustanovitvi etažne lastnine, ki spremeni solastnino v etažno lastnino. Služi kot pravni naslov za ustanovitev etažne lastnine. Prednost etažne lastnine je samostojno razpolaganje, medtem ko je pri razpolaganju s solastnino potrebno soglasje.

Poglejte kaj o tem pravi stvarnopravni zakonik:

ETAŽNA LASTNINA

1. oddelek
SPLOŠNO

Pojem
105. člen

(1) Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.

(2) Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. K posameznemu delu v etažni lastnini lahko spadajo tudi drugi individualno odmejeni prostori, če so del nepremičnine v solastnini etažnih lastnikov.

(3) Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Med skupne dele lahko spadajo tudi druge nepremičnine.

(4) Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati.

(5) Nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih.

Določitev solastniškega deleža
106. člen

Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določa ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine, razen če zakon ali pravni posel določa drugače.

2. oddelek
NASTANEK ETAŽNE LASTNINE

Načini nastanka
107. člen

(1) Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo.

(2) Pravni posel za pridobitev etažne lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (sporazum o delitvi) ali enostranski pravni posel.

Sporazum
108. člen

(1) Sporazum o delitvi mora vsebovati imena etažnih lastnikov, zemljiškoknjižno označbo nepremičnin, natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki v obsegu, določenem s prvim odstavkom 116. člena tega zakona.

(2) Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s hipoteko ali zemljiškim dolgom, je sporazumna delitev možna samo s soglasjem upnika. Sporazum o delitvi mora določiti posamezen del zgradbe v etažni lastnini, na katerega preide obremenitev.

Enostranski pravni posel
109. člen

Lastnik nepremičnine lahko razdeli svojo lastninsko pravico na nepremičnini v etažno lastnino z enostranskim pravnim poslom. Imeti mora enake sestavine kot sporazum iz 108. člena tega zakona.

Sodna odločba
110. člen

(1) Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča.

(2) Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s hipoteko ali zemljiškim dolgom, sodišče s sklepom določi, na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslabša položaj upnika.

(3) Sklep sodišča mora vsebovati vse sestavine sporazuma iz 108. člena tega zakona.

Pri reševanju vseh teh problemov pa vam svetujemo, da si poiščete pomoč odvetnika ali notarja.

Poglejte: Notarji&advokati

27.08.2004 (SLONEP)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.