Novice - Izmere in cenitve
novica
O zaključkih medresorskega projekta posodobitve evidentiranja nepremičnin
(Sporočilo za javnost Ministrstva za okolje in prostor, 22.7.2009) Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin se je začel izvajati v začetku leta 2000, operativno pa se je zaključil konec letošnjega junija. Projekt bo sicer formalno zaključen konec letošnjega leta, ko bodo izvedene še ekonomske in vsebinske analize opravljenega dela, zadnja zunanja finančna revizija poslovanja na projektu, izdelana pa bodo tudi zaključna poročila.
Osnovni cilj projekta je bil izboljšati učinkovitost nepremičninskih sistemov v Sloveniji, v kar je bilo vključenih pet nosilnih institucij izvršilne in sodne veje oblasti. Cilj je bil dosežen, še posebej v povezavi z dodatnimi aktivnostmi in projekti, ki so se odvijali zunaj projekta posodobitve evidentiranja nepremičnin.
Rezultati se izkazujejo pri:
- izboljšanih rešitvah vodenja in dostopa do podatkov treh ključnih nepremičninskih evidenc: zemljiškega katastra, katastra stavb in zemljiške knjige,
- izboljšani nepremičninski zakonodaji,
- pripravljenih predlogih za univerzalni sistem hipotekarnega bančništva,
- množičnega vrednotenja in obdavčitve nepremičnin,
- vzpostavljenih podlagah za spremljavo rabe kmetijskih zemljišč ter
- pri predlogih informacijske in stroškovne podpore delovanja nepremičninskih sistemov.
Rešitve, ki jih na nepremičninskem področju pripravljamo v Sloveniji, so napredne in evropsko primerljive. Temeljijo na zgodovinskem razvoju, tradiciji, razvojnih pristopih in modernih trendih ter sodobnih metodah in tehnologijah obdelave. Tudi širša okolica priznava velik razvojni korak v zadnjih letih in nedvomno je delo na projektu posodobitve evidentiranja nepremičnin prispevalo k hitrejšim in izboljšanim rezultatom in pospešenem napredku na nepremičninskem področju.
Projekt je s posojilom v višini 12,95 milijona evrov sofinancirala Mednarodna banka za obnovo in razvoj, sredstva državnega proračuna pa predstavljajo 9,17 milijona evrov.
Tudi po zaključku projekta se bo moralo delo na nepremičninskem področju nadaljevati s podobno dinamiko kot v preteklih letih, če bomo želeli kakovost podatkov, storitev in servisov še bolj približati uporabnikom in doseči njihovo zavedanje o pomembnosti nedvoumnega evidentiranja nepremičnin in z njimi povezanih pravic ter obveznosti v uradnih evidencah. Poleg nalog, ki se že odvijajo in pri katerih iz načel gospodarnosti ni dopustno zmanjševati obsega izvedbe, kot na primer pri odpravi zaostankov pri vpisovanju v zemljiško knjigo, še posebej v Ljubljani in Mariboru, bo kot rezultat projekta v strokovnem okolju potreben premislek še o nekaterih pobudah.
Predstavniki Mednarodne banke za obnovo in razvoj so na koncu projekta večkrat izpostavili vzpostavitev skupne institucije, ki bi pokrivala vodenje zemljiškega katastra, katastra stavb in zemljiške knjige ter pri tem naleteli na različne odzive v ministrstvih in na Vrhovnem sodišču RS. Vodenje treh osnovnih nepremičninskih evidenc sedaj izvajajo Geodetska uprava RS in zemljiške knjige v okviru okrajnih sodišč. Vlada RS je junija zadolžila programski svet za posodobitev evidentiranja nepremičnin, ki ga vodi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, da v okviru svojih nalog prouči možnost združitve nepremičninskih evidenc.
Prednosti ene institucije bi se pokazale pri racionalizaciji dela in poslovanja, pri bolj pospešeni odpravi zaostankov ter pri zmanjšanju stroškov poslovanja. Vsekakor ni opravičljivo, da je treba v državi z dobro razvitim gospodarstvom čakati na vpis nepremičnin v uradne evidence eno leto ali več, namesto desetih minut ali enega ali več dni, kot so to primeri v nekaterih evropskih in drugih državah. Ob upoštevanju možnosti ustreznega zaračunavanja stroškov naročnikom podatkov in storitev in ob uvedbi delnega pokrivanja stroškov poslovanja združene evidence bi dosegli dodatne prihranke za državni proračun. Če se podatki in storitve konkretnim uporabnikom ne zaračunavajo, mora stroške izdajanja podatkov pokriti državni proračun in prek njega posredno davkoplačevalci, ki s tem subvencionirajo tiste uporabnike, ki podatke potrebujejo in naročajo.
V zaključkih projekta je bilo posebej opozorjeno na organizacijski vidik delovanja zemljiških knjig, kjer so pristojnosti razdeljene med Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče RS in okrajna sodišča. Podan je bil predlog imenovanja generalnega vodje/direktorja zemljiških knjig, ki bil deloval v funkciji vodenja vseh zemljiških knjig v Sloveniji. Predlog so podprli tudi najvišji predstavniki Ministrstva za pravosodje in Vrhovnega sodišča RS.
V zadnjih nekaj letih je bila v Sloveniji izvedena uspešna informatizacija zemljiške knjige, ki je do neke mere prispevala k hitrejšemu odpravljanju zaostankov, vendar so kljub temu identificirani ključni problemi na zemljiških knjigah ostali nerešeni. V projektu je bila poudarjena potreba po izboljšanem upravljalskem in poslovnem vidiku vodenja zemljiških knjig ter po večji učinkovitosti izvajanja nalog z možnostjo uvedbe kriznega upravljanja. Primer dobre prakse, ki potrjuje naravo izvornih problemov, je nekajmesečna pomoč zunanjih sodelavcev v projektu na zemljiških knjigah v Ljubljani in Mariboru.
Nekaj statistik projekta (stanje: 30. junij 2005)
Zemljiški kataster (vir podatkov: Geodetska uprava RS)
- število parcel v pisnem delu zemljiškega katastra: 5.215.446,
- število parcel v grafičnem delu zemljiškega katastra: 5.132.437,
- usklajenost pisnih in grafičnih podatkov v zemljiškem katastru: 99,6%,
- število sprememb lastništva kot posledica sprememb v zemljiški knjigi v letu 2004: 116.878,
- število sprememb površin parcel, parcelnih meja in parcelnih številk v letu 2004: 20.917,
- položajna natančnost digitalnih katastrskih načrtov na območju celotne države:
o od 0 do 2 metra: 23,1%,
o od 2 do 5 metrov: 43,5%,
o od 5 do 10 metrov : 28,7 %,
o slabša od 10 m: 4,3%,
o za 0,4% površin položajna natančnost ni bila ocenjena.
Kataster stavb (vir podatkov: Geodetska uprava RS)
- delov stavb število vseh stavb: 1.231.433,
- število (stanovanja, skupni prostori, poslovni prostori): 1.659.311.
Primerjava podatkov katastra stavb s popisom prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002:
kataster stavb popis prebivalstva 2002
stanovanjske stavbe 513.257 463.029
družinske hiše 481.269 443.061
večstanovanjske stavbe 31.988 18.005
stanovanjski deli stavb 769.268 777.772
stanovanja v družinskih hišah 481.670 531.456
stanovanja v večstanovanjs. stavbah 314.598 242.011
- stanovanja v večstanovanjskih stavbah (po katastru stavb: 314.598, po popisu: 242.011),
Glede na podatke popisa iz leta 2002 bi to skupaj pomenilo 63,72% vzpostavitev podatkov o stanovanjih v večstanovanjskih stavbah v katastru stavb.
Zemljiška knjiga (vir podatkov: Vrhovno sodišče RS)
- število zemljiškoknjižnih vložkov za nepremičnine: 1.468.756,
- število zemljiškoknjižnih vložkov za etažno lastnino: 178.088,
- elektronska naložitev podatkov zemljiške knjige (uskladitev podatkov s podatki zemljiškega katastra, prenos aktualnih podatkov iz knjig v digitalno obliko vodenja podatkov): 97, 81%, za etažno lastnino: 99,89%,
- zaostanki v zemljiški knjigi (skupaj za Slovenijo):
- januar 2003: 202.890
- januar 2004: 176.081
- januar 2005: 146.625
- 30. junij 2005: 118.637
- zaostanki v zemljiški knjigi – Ljubljana:
- januar 2003: 44.300
- januar 2004: 46.173
- januar 2005: 47.351
- 30. junij 2005: 40.460
- zaostanki v zemljiški knjigi – Maribor:
- januar 2003: 36.840
- januar 2004: 36.041
- januar 2005: 31.027
- 30. junij 2005: 26.707
- zaostanki v zemljiški knjigi:
- pod 3 meseci: 31 sodišč,
- 3 mesece do 6 mesecev: 11 sodišč,
- Ljubljana, Maribor: 11 mesecev.
Povezava zemljiški kataster – zemljiška knjiga (vir podatkov: Geodetska uprava RS)
- usklajenost podatkov zemljiškega katastra in zemljiške knjige (enak emljiškoknjižni vložek) na stanje 31. december 2004: 92,12%.
Raba kmetijskih zemljišč (vir podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
raba kmetijskih zemljišč površina v ha delež %
njive in vrtovi 196.700 9,7
začasni travniki 9.031 0,4
Hmeljišča 2.447 0,1
Vinogradi 23.615 1,2
intenzivni sadovnjaki 5.640 0,3
ekstenzivni sadovnjaki 21.508 1,1
oljčni nasadi 1.490 0,1
ostale trajne rastline 95 0,0
trajni travniki in pašniki 340.591 16,7
barjanski travniki 5.343 0,3
zemljišča v zaraščanju 19.452 1,0
plantaže gozdnega drevja 568 0,0
drevesa in grmičevje 19.491 1,0
kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem 4.263 0,2
Gozd 1.216.837 59,7
pozidana in sorodna zemljišča 114.288 5,6
Barje 162 0,0
Trstičja 204 0,0
ostala zamočvirjena zemljišča 1.321 0,1
suha odprta zemljišča s posebnim rastlinskim pokrovom 9.526 0,5
odprta zemljišča brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 28.176 1,4
Vode 16.225 0,8
Skupaj 2.036.973 100
Vrednotenje nepremičnin
Skupna baza podatkov o posredovanju v prometu z nepremičninami (stanje: 30. junij 2005, vir podatkov; Geodetska uprava RS):
- število uporabnikov (nepremičninskih posrednikov): 321,
- število vseh poslov: 2.210,
- število uveljavljenih poslov: 1.823,
- število poslov, ki vsebujejo nepremičnino, ki je ni v katastru: 119.
Evidenca prometa nepremičnin v 2004 (vir podatkov: Davčna uprava RS) - od 50.000 transakcij v letu 2004 je v bazi (zaradi popolnosti podatkov) zajetih 35.502 transakcij
komunalno opremljeno stavbno zemljišče: 1.671
komunalno neopremljeno stavbno zemljišče: 4.328
kmetijska zemljišča: 9.288
funkcionalno zemljišče: 1.649
poslovni prostori: 2.373
stanovanja: 9.601
stanovanjske hiše: 3.353
garaže: 1.121
vikendi: 358
objekt z zemljiščem: 1.269
ostalo: 491
vseh transakcij v evidenci: 35.502
Podpora koordinaciji projekta
Projekt sestavlja 82 različnih vsebinskih komponent, ki so povezane v osmih vsebinskih podprojektih petih nosilnih institucij projekta. V 4,5-letnem projektu je bilo podpisanih 139 pogodb, ki so jih izvajali domači (88) in tuji (20) izvajalci – nekateri isti izvajalci so izvajali več različnih pogodb. Izvedbeni plan projekta obsega več kot 6.000 različnih aktivnosti. Rezultati projekta so dostopni tudi na spletni strani na naslovu: http://www.gu.gov.si/gu/projekti/nepremic/Nepremic1.asp
Vir: SLONEPOsnovni cilj projekta je bil izboljšati učinkovitost nepremičninskih sistemov v Sloveniji, v kar je bilo vključenih pet nosilnih institucij izvršilne in sodne veje oblasti. Cilj je bil dosežen, še posebej v povezavi z dodatnimi aktivnostmi in projekti, ki so se odvijali zunaj projekta posodobitve evidentiranja nepremičnin.
Rezultati se izkazujejo pri:
- izboljšanih rešitvah vodenja in dostopa do podatkov treh ključnih nepremičninskih evidenc: zemljiškega katastra, katastra stavb in zemljiške knjige,
- izboljšani nepremičninski zakonodaji,
- pripravljenih predlogih za univerzalni sistem hipotekarnega bančništva,
- množičnega vrednotenja in obdavčitve nepremičnin,
- vzpostavljenih podlagah za spremljavo rabe kmetijskih zemljišč ter
- pri predlogih informacijske in stroškovne podpore delovanja nepremičninskih sistemov.
Rešitve, ki jih na nepremičninskem področju pripravljamo v Sloveniji, so napredne in evropsko primerljive. Temeljijo na zgodovinskem razvoju, tradiciji, razvojnih pristopih in modernih trendih ter sodobnih metodah in tehnologijah obdelave. Tudi širša okolica priznava velik razvojni korak v zadnjih letih in nedvomno je delo na projektu posodobitve evidentiranja nepremičnin prispevalo k hitrejšim in izboljšanim rezultatom in pospešenem napredku na nepremičninskem področju.
Projekt je s posojilom v višini 12,95 milijona evrov sofinancirala Mednarodna banka za obnovo in razvoj, sredstva državnega proračuna pa predstavljajo 9,17 milijona evrov.
Tudi po zaključku projekta se bo moralo delo na nepremičninskem področju nadaljevati s podobno dinamiko kot v preteklih letih, če bomo želeli kakovost podatkov, storitev in servisov še bolj približati uporabnikom in doseči njihovo zavedanje o pomembnosti nedvoumnega evidentiranja nepremičnin in z njimi povezanih pravic ter obveznosti v uradnih evidencah. Poleg nalog, ki se že odvijajo in pri katerih iz načel gospodarnosti ni dopustno zmanjševati obsega izvedbe, kot na primer pri odpravi zaostankov pri vpisovanju v zemljiško knjigo, še posebej v Ljubljani in Mariboru, bo kot rezultat projekta v strokovnem okolju potreben premislek še o nekaterih pobudah.
Predstavniki Mednarodne banke za obnovo in razvoj so na koncu projekta večkrat izpostavili vzpostavitev skupne institucije, ki bi pokrivala vodenje zemljiškega katastra, katastra stavb in zemljiške knjige ter pri tem naleteli na različne odzive v ministrstvih in na Vrhovnem sodišču RS. Vodenje treh osnovnih nepremičninskih evidenc sedaj izvajajo Geodetska uprava RS in zemljiške knjige v okviru okrajnih sodišč. Vlada RS je junija zadolžila programski svet za posodobitev evidentiranja nepremičnin, ki ga vodi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, da v okviru svojih nalog prouči možnost združitve nepremičninskih evidenc.
Prednosti ene institucije bi se pokazale pri racionalizaciji dela in poslovanja, pri bolj pospešeni odpravi zaostankov ter pri zmanjšanju stroškov poslovanja. Vsekakor ni opravičljivo, da je treba v državi z dobro razvitim gospodarstvom čakati na vpis nepremičnin v uradne evidence eno leto ali več, namesto desetih minut ali enega ali več dni, kot so to primeri v nekaterih evropskih in drugih državah. Ob upoštevanju možnosti ustreznega zaračunavanja stroškov naročnikom podatkov in storitev in ob uvedbi delnega pokrivanja stroškov poslovanja združene evidence bi dosegli dodatne prihranke za državni proračun. Če se podatki in storitve konkretnim uporabnikom ne zaračunavajo, mora stroške izdajanja podatkov pokriti državni proračun in prek njega posredno davkoplačevalci, ki s tem subvencionirajo tiste uporabnike, ki podatke potrebujejo in naročajo.
V zaključkih projekta je bilo posebej opozorjeno na organizacijski vidik delovanja zemljiških knjig, kjer so pristojnosti razdeljene med Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče RS in okrajna sodišča. Podan je bil predlog imenovanja generalnega vodje/direktorja zemljiških knjig, ki bil deloval v funkciji vodenja vseh zemljiških knjig v Sloveniji. Predlog so podprli tudi najvišji predstavniki Ministrstva za pravosodje in Vrhovnega sodišča RS.
V zadnjih nekaj letih je bila v Sloveniji izvedena uspešna informatizacija zemljiške knjige, ki je do neke mere prispevala k hitrejšemu odpravljanju zaostankov, vendar so kljub temu identificirani ključni problemi na zemljiških knjigah ostali nerešeni. V projektu je bila poudarjena potreba po izboljšanem upravljalskem in poslovnem vidiku vodenja zemljiških knjig ter po večji učinkovitosti izvajanja nalog z možnostjo uvedbe kriznega upravljanja. Primer dobre prakse, ki potrjuje naravo izvornih problemov, je nekajmesečna pomoč zunanjih sodelavcev v projektu na zemljiških knjigah v Ljubljani in Mariboru.
Nekaj statistik projekta (stanje: 30. junij 2005)
Zemljiški kataster (vir podatkov: Geodetska uprava RS)
- število parcel v pisnem delu zemljiškega katastra: 5.215.446,
- število parcel v grafičnem delu zemljiškega katastra: 5.132.437,
- usklajenost pisnih in grafičnih podatkov v zemljiškem katastru: 99,6%,
- število sprememb lastništva kot posledica sprememb v zemljiški knjigi v letu 2004: 116.878,
- število sprememb površin parcel, parcelnih meja in parcelnih številk v letu 2004: 20.917,
- položajna natančnost digitalnih katastrskih načrtov na območju celotne države:
o od 0 do 2 metra: 23,1%,
o od 2 do 5 metrov: 43,5%,
o od 5 do 10 metrov : 28,7 %,
o slabša od 10 m: 4,3%,
o za 0,4% površin položajna natančnost ni bila ocenjena.
Kataster stavb (vir podatkov: Geodetska uprava RS)
- delov stavb število vseh stavb: 1.231.433,
- število (stanovanja, skupni prostori, poslovni prostori): 1.659.311.
Primerjava podatkov katastra stavb s popisom prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002:
kataster stavb popis prebivalstva 2002
stanovanjske stavbe 513.257 463.029
družinske hiše 481.269 443.061
večstanovanjske stavbe 31.988 18.005
stanovanjski deli stavb 769.268 777.772
stanovanja v družinskih hišah 481.670 531.456
stanovanja v večstanovanjs. stavbah 314.598 242.011
- stanovanja v večstanovanjskih stavbah (po katastru stavb: 314.598, po popisu: 242.011),
Glede na podatke popisa iz leta 2002 bi to skupaj pomenilo 63,72% vzpostavitev podatkov o stanovanjih v večstanovanjskih stavbah v katastru stavb.
Zemljiška knjiga (vir podatkov: Vrhovno sodišče RS)
- število zemljiškoknjižnih vložkov za nepremičnine: 1.468.756,
- število zemljiškoknjižnih vložkov za etažno lastnino: 178.088,
- elektronska naložitev podatkov zemljiške knjige (uskladitev podatkov s podatki zemljiškega katastra, prenos aktualnih podatkov iz knjig v digitalno obliko vodenja podatkov): 97, 81%, za etažno lastnino: 99,89%,
- zaostanki v zemljiški knjigi (skupaj za Slovenijo):
- januar 2003: 202.890
- januar 2004: 176.081
- januar 2005: 146.625
- 30. junij 2005: 118.637
- zaostanki v zemljiški knjigi – Ljubljana:
- januar 2003: 44.300
- januar 2004: 46.173
- januar 2005: 47.351
- 30. junij 2005: 40.460
- zaostanki v zemljiški knjigi – Maribor:
- januar 2003: 36.840
- januar 2004: 36.041
- januar 2005: 31.027
- 30. junij 2005: 26.707
- zaostanki v zemljiški knjigi:
- pod 3 meseci: 31 sodišč,
- 3 mesece do 6 mesecev: 11 sodišč,
- Ljubljana, Maribor: 11 mesecev.
Povezava zemljiški kataster – zemljiška knjiga (vir podatkov: Geodetska uprava RS)
- usklajenost podatkov zemljiškega katastra in zemljiške knjige (enak emljiškoknjižni vložek) na stanje 31. december 2004: 92,12%.
Raba kmetijskih zemljišč (vir podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
raba kmetijskih zemljišč površina v ha delež %
njive in vrtovi 196.700 9,7
začasni travniki 9.031 0,4
Hmeljišča 2.447 0,1
Vinogradi 23.615 1,2
intenzivni sadovnjaki 5.640 0,3
ekstenzivni sadovnjaki 21.508 1,1
oljčni nasadi 1.490 0,1
ostale trajne rastline 95 0,0
trajni travniki in pašniki 340.591 16,7
barjanski travniki 5.343 0,3
zemljišča v zaraščanju 19.452 1,0
plantaže gozdnega drevja 568 0,0
drevesa in grmičevje 19.491 1,0
kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem 4.263 0,2
Gozd 1.216.837 59,7
pozidana in sorodna zemljišča 114.288 5,6
Barje 162 0,0
Trstičja 204 0,0
ostala zamočvirjena zemljišča 1.321 0,1
suha odprta zemljišča s posebnim rastlinskim pokrovom 9.526 0,5
odprta zemljišča brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 28.176 1,4
Vode 16.225 0,8
Skupaj 2.036.973 100
Vrednotenje nepremičnin
Skupna baza podatkov o posredovanju v prometu z nepremičninami (stanje: 30. junij 2005, vir podatkov; Geodetska uprava RS):
- število uporabnikov (nepremičninskih posrednikov): 321,
- število vseh poslov: 2.210,
- število uveljavljenih poslov: 1.823,
- število poslov, ki vsebujejo nepremičnino, ki je ni v katastru: 119.
Evidenca prometa nepremičnin v 2004 (vir podatkov: Davčna uprava RS) - od 50.000 transakcij v letu 2004 je v bazi (zaradi popolnosti podatkov) zajetih 35.502 transakcij
komunalno opremljeno stavbno zemljišče: 1.671
komunalno neopremljeno stavbno zemljišče: 4.328
kmetijska zemljišča: 9.288
funkcionalno zemljišče: 1.649
poslovni prostori: 2.373
stanovanja: 9.601
stanovanjske hiše: 3.353
garaže: 1.121
vikendi: 358
objekt z zemljiščem: 1.269
ostalo: 491
vseh transakcij v evidenci: 35.502
Podpora koordinaciji projekta
Projekt sestavlja 82 različnih vsebinskih komponent, ki so povezane v osmih vsebinskih podprojektih petih nosilnih institucij projekta. V 4,5-letnem projektu je bilo podpisanih 139 pogodb, ki so jih izvajali domači (88) in tuji (20) izvajalci – nekateri isti izvajalci so izvajali več različnih pogodb. Izvedbeni plan projekta obsega več kot 6.000 različnih aktivnosti. Rezultati projekta so dostopni tudi na spletni strani na naslovu: http://www.gu.gov.si/gu/projekti/nepremic/Nepremic1.asp