Vložitev zahtevka za določitev funkcionalnega zemljišča

Kdo je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za določitev funkcionalnega zemljišča, oziroma ali so to lahko lastniki stanovanj večstanovanjskega objekta, ali lastnik zemljišča, ki je vezano na ta objekt in ali so to lahko tudi lastniki stanovanj, ki niso stanovalci?

(NN)

ODGOVOR:

Aktivno legitimacijo imajo vsi lastniki stanovanj. To izhaja, med drugim, tudi iz že kar precejšnjega števila judikatov oziroma odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pri tem zato ne igra prav nobene vloge dejstvo, ali kdo stanuje v stanovanju, kot najemnik in podobno. Po prej navedeni zakonski določbi je torej mogoče določiti funkcionalno zemljišče k stavbi le v primeru, če je lastnik stavbe tudi imetnik pravice uporabe ali lastnik zemljišča, ki naj bi bilo določeno kot funkcionalno zemljišče, saj zakon aktivno legitimacijo za vložitev zahteve priznava le imetniku pravice uporabe, koder takšna pravica še obstaja, oziroma lastniku, v primeru večlastniške stanovanjske hiše (ki pa se jo ne sme enačiti z večstanovanjsko hišo, saj je lahko lastnik večstanovanjske hiše tudi le ena pravna ali fizična oseba), pa vsi etažni lastniki.

V zvezi z določanjem funkcionalnega zemljišča k obstoječim objektom, ki ga še nimajo določenega, je treba tudi pojasniti, da je podlaga za določitev funkcionalnega zemljišča v tretjem odstavku 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji), kar pa pomeni, da imajo tisti objekti, ki so na območju zazidalnega načrta, funkcionalno zemljišče že določeno oziroma da tisti objekti, za katere je z zazidalnim načrtom določeno, da funkcionalnega zemljišča nimajo, ga pač nimajo. V zvezi z navedenim pa je treba še pripomniti, da je pri določanju funkcionalnega zemljišča seveda treba v primerih, če njegove meje niso ustrezno razvidne v naravi, upoštevati še določbe zakona o zemljiškem katastru (ZZKat, Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) oziroma na podlagi 35. člena ZZKat izdanega navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja (Uradni list SRS, št. 2/76), ki pa te postopke v primerih sporov napotujejo na sodni postopek. Glede na navedeno je torej mogoče funkcionalno zemljišče pridobiti ali povečati le na podlagi pogodbe, zakona ali akta državnega organa.

Pojasniti pa je treba tudi, da je bila z uveljavitvijo stanovanjskega zakona (SZ, Uradni list RS, št. 18/91-I in naslednji) v korist občin in nekaterih drugih oseb vzpostavljena lastninska pravica le na stanovanjih in stanovanjskih stavbah, zemljišča pa so še vedno ostala v družbeni lastnini. Dotakratni imetniki stanovanjske pravice, ki so ta stanovanja kupili, so na podlagi pogodbe postali lastniki stanovanj oziroma stavb. S pridobitvijo (so)lastninske pravice na stavbi pa so seveda pridobili tudi pravico uporabe na zemljišču, na katerem stavba stoji (stavbišče) in na zemljišču, namenjenem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče). Na zemljiščih, na katerih stanovanjske stavbe stojijo (stavbišča) in zemljiščih, namenjenih za redno rabo takšnih stanovanjskih stavb (funkcionalna zemljišča) je bila vzpostavljena lastninska pravica šele z uveljavitvijo zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL, Uradni list RS, št. 44/97). Ta zakon pa veže pridobitev lastninske pravice na imetništvo pravice uporabe na zemljišču in ne na funkcionalno zemljišče. Lastniki stanovanj v večstanovanjskih oziroma večlastniških hišah, ki so bili do uveljavitve ZLNDL (do 25.7.1997) imetniki pravice uporabe na zemljiščih v družbeni lastnini, so tega dne postali lastniki teh zemljišč po samem zakonu (de lege).

Glede na zgoraj pojasnjeno se torej ni mogoče strinjati z navedbo, češ da zaradi različne upravne prakse tukajšnjega ministrstva ni jasno, kdo je lahko vlagatelj zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča.

13.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.