Ureditev vrta

O vrtu

Odkar se človek zaveda sam sebe, je živel v najtesnejši povezavi z rastlinami in s celotno naravo. Ta povezava se je ohranjala skozi vse čase in je prav tako pomembna tudi danes. Posebej pomembna je povsod tam, kjer se način življenja odteguje od povezanosti z naravo. In sicer v vsem, začenši s svojimi številnimi dejavnostmi, ki so v veliki meri utesnjene  v zaprte prostore, z bivalnimi navadami, celo s prostim časom To se dogaja zlasti v urbanih naseljih, v mestih, kjer so ljudje v največji meri odtrgani od narave in vsega, kar je povezano z njo.

Naši predniki so že kmalu začeli saditi rastline okoli svojih bivališč, urejevali so svojo okolico in s tem pričeli urejevati vrtove, delno za pridelovanje hrane in druge potrebe, a tudi zaradi lepote rastlin in navezanosti nanje. Vrtove so poznali že v starem Egiptu, davno pred Kristusom. Podobno v stari Grčiji, kjer so drevesa naravnost po božje častili. Umetnost urejevanja vrtov in vrtna kultura sta se razvijali skupaj z človekom. Bili sta odraz njegovega pogleda na družbo. Označevali sta njegov družbeni položaj, kar se je najbolj izkazalo v baroku. Vsi poznamo znameniti vrtove Versaillesa, ki jih je dal urediti Sončni kralj Ludvig XIV in so s svojo velikostjo in opremo poveličevali njegovo moč in uspeh.

Nekoč je bil kmečki človek z vsakdanjimi opravili stalno na prostem, bil je obdan z naravo. Gibal se je v okolju, ki ga je tekom stoletij z velikim občutkom za naravo spreminjal. Bil je del narave. Danes nam tega neposrednega stika primanjkuje. Živimo v svetu, ki smo si ga tako preuredili, da bi nam vse čimbolj služilo, hkrati pa smo izgubili tisti pristni stik z naravo. Razkorak med domiselno in razkošno urejeno hišo in njeno okolico je velikokrat zelo velik. Vrtni prostor ostaja neurejen ali siromašen, pravo nasprotje celotni hiši.

Ker pa se izgubljenega stika z naravo zavedamo, ga poskušamo ujeti v vrtu. Ureditve se lotevamo na različne načine. Okolica hiše se lahko razvija spontano. Drugi poskušajo zasaditi v majhnem vrtu vse, kar kje lepega raste. Tretji vse podredijo avtomobilom in parkiriščem za morebitne goste. Najbolj prav pa imajo tisti, ki o vrtnem prostoru razmišljajo kot o izredno dragoceni stvari, o nečem, kar je enako pomembno kakor hiša sama. Odprti prostori okoli hiš, torej vrtovi, bodo čedalje manjši, zato pa bodo tem dragocenejši. Iz vsega tega sledi, da je prišel čas, ko moramo vrt urejati in ne zgolj zasajevati.  Urejati premišljeno in podprto z vsemi dognanji o stroki, ki se ji reče urejanje vrtov in parkov. Nekoč so imeli ljudje več posluha za skladnost. Danes je znanja in vedenja tako veliko, da se je vsak usmeril na sorazmerno ozko področje. To velja tudi za oblikovanje in urejanje vrtov.

Ureditev vrta

Ureditev vrta se ne začne z nakupom rastlin, temveč se tam konča. Vrtni prostor je rezultat postopka, sestavljenega iz treh med seboj povezanih opravil: načrtovanja, izvedbe in vzdrževanja. Vsa tri opravila morajo biti med seboj enakovredna in uravnotežena. Še tako dober in drag načrt ne bo odtehtal slabe izvedbe. Po drugi strani pa samo s kakovostno izvedbo ne moremo izboljšati načrta brez ideje. Z ustreznim vzdrževanjem bomo poskrbeli, da nam bo vrtni prostor v veselje in užitek v vsakem letnem času. Zavedati se moramo tudi, da je vrt živa stvar. Notranjost hiše zaživi takoj, ko je urejena. Vrt pa  nenehno raste in se razvija. Če se zavedamo časovne komponente pri ureditvi vrta, vemo, kako pomembno je, da se ureditve lotimo premišljeno. Isto vrtno površino lahko uredimo na veliko različnih načinov, saj je vsak načrt unikat. Narejen je po točno določenih potrebah naročnika. Prav tako so pomembne danosti prostora. Vrt istega naročnika z istimi željami bo v različnih obhišnih prostorih različen. Pri uskladitvi potreb naročnika in danosti prostora  se začne oblikovanje vrtov v pravem pomenu. Z uporabo oblikovalskih načel in ob upoštevanju značilnosti posameznih vrst gradiv (tudi rastlin) iščemo pot do vrtnega prostora, ki bo hkrati vizualno prijeten in uporaben, v katerem bodo posamezni vrtni elementi med seboj povezani v skladno celoto. Zato slepo prenašanje sicer zanimivih rešitev ni nikoli uspešno.

Načrtovanje

Prvi korak pri načrtovanju je izdelava programa. Vedeti moramo, v kakšen namen bomo vrt uporabljali: ali zgolj gospodarsko za pridelavo vrtnin in sadja ali pa bo naš vrt dejansko podaljšek notranjih bivalnih prostorov v naravo. Z analizo obstoječega stanja, to je širše okolice, vrta in arhitekture hiše ugotovimo danosti prostora. Če je teren zahtevnejši, moramo vključiti tudi podrobnejše geološke, hidrološke ali statične analize. Lastnikove potrebe in želje je v tej fazi pomembno zbirati brez omejitev. Vsi utrinki in zanimive ideje so dobrodošle. Prav tako tudi funkcionalne in bivanjske zahteve, kakor tudi sosedje. Vse to je potrebno v medsebojni povezavi nato ponovno pretehtati. Tako dobimo program, ki ga postavimo še v en okvir. To je obseg investicije, zahtevnost vzdrževanja in tudi formalne zahteve.

Ko imamo tako obtesan program, se začne načrtovanje v ožjem smislu. Najprej rešimo funkcionalizem vrta. To je odgovorno delo, saj dober načrt predstavlja dolgoročno rešitev zahtev in problemov, ki so se nakazali v analizi. Zavedati pa se moramo, da funkcionalno urejen prostor ni nujno lep. Zato je nadaljnja oblikovna zasnova vrta težavno delo, ki zahteva ustvarjalnega duha in poznavanje načel likovno-arhitektonske kompozicije. Funkciji je potrebno vdahniti dušo, vrtu idejo. Vrt mora postati lep, privlačen, prijeten in enkraten, takšen, da nam bo všeč in se bomo v njem radi zadrževali. Podrobna izdelava načrtov in popisov je pomembna osnova za izračun investicije in seveda za izvedbo. V njih so količinsko in prostorsko zaobjeti vsi vrtni elementi: zemeljska, gradbena (oporni zidovi, talki, ograje, …), tesarska (ute, mostovi, terase, pergole, …), električarska (vrtna razsvetljava,…), vodovodna (bazeni, vodni motivi,…) in druga obrtniška dela, vrtnarska (fino zemeljsko planiranje, rastline, travni zvitki, trava, razni substrati,…). Predvidena sta tudi način in intenzivnost oskrbe.

Izvedba

Ne glede na to ali bomo vrt uredili sami ali bomo najeli druge izvajalce je pomembno pravilno zaporedje izvajanja del. Vedno prehajamo od večjih in grobih k manjšim in finejšim delom. Če urejujemo po fazah, je potrebno določiti obseg posameznega dela.

Pri najemanju drugih izvajalcev smo vedno v precepu ali je cenejši izvajalec brez izkušenj, resnično ugodnejši od dražjih strokovnjakov. Zavedati se moramo, da je vrt živa stvar, ki se neprestano spreminja. Pri urejanju vrta je zato pomembno, da so gradiva kakovostna in dela pravilno in pravočasno izvedena. Posebno za rastline ni vseeno kako in kdaj se sadijo. Poleg tega je lahko na pogled dobra zemlja (npr.: presejana) v bistvu nerodovitna mrtvica. Tudi čudovite rastline so lahko uvožene, hitro vzgojene v rastlinjakih, ko pa pridejo iz umetnih razmer na vrt, bodo nekaj let životarile ali celo propadle.

Za korektno izvedbo načrta in prenos ideje ureditve v realnost, je dobro sodelovanje načrtovalca z izvajalcem bistveno. Le tako bomo lahko resnično uživali v urejenem vrtu.

Dobri izvajalci nam ob zaključku del posredujejo tudi navodila za oskrbo vrta. Tudi kasneje nas spremljajo in nas opozarjajo na potrebna dela (npr.: ob izbruhu bolezni, suša,…). Nekatera so celo zahtevnejša, zato je dobro, da imamo za taka dela stalnega in usposobljenega oskrbnika.

Oskrba

Bistvo vrta je v tem, da je narejen po naših zamislih in potrebah, da takega ohranjamo, ali z drugo besedo, da ga oskrbujemo. Z oskrbo ga tudi še naprej soustvarjamo in dopolnjujemo. Vrt je delo človeških rok, človeškega uma in človeške kulture. Je živ organizem, ni nikoli do konca urejen. Ker pri oskrbi ne gre samo za vzdrževanje določenega stanja, ampak gre za sooblikovanje, za dosego vsega tistega, kar smo si zamislili, ali kar se s časom na novo pokaže, je to delo zahtevno. Za oskrbo vrta je potrebno nekaj znanja in dovolj pridnosti. Za oskrbo je živi svet narave zahtevnejši od neživega (hiša). Pridružijo pa se še nepredvidljive okoliščine, na primer izjemno neugodno vreme, kar včasih odločilno vpliva na rast in razvoj in to neodvisno od nas.

Zaključek

Vrtno oblikovanje je ustvarjalen proces, pri katerem želimo z določanjem razmerij med posameznimi vrtnimi elementi ustvariti vizualni red in s tem nadgraditi  funkcionalno dobro zasnovan vrtni prostor. Smisel vizualnega reda je globlji, saj nam pomeni sredstvo, s katerim vplivamo na človekovo dojemanje prostora. Prostor dojemamo kot lep in prijeten zato, ker so njegovi sestavni deli med seboj urejeni in v harmoničnem ravnovesju. Če je med prostorskimi sestavinami malo vrednostnih razlik, se nam bo zdel enoličen in dolgočasen, če jih je preveč, bomo zaradi prevelike pestrosti prostor dojemali kot neurejen in neprijeten. Nikoli ne smemo pozabiti, da je vrt živ organizem, ki se nenehno spreminja. Tudi najboljšim poznavalcem ni nikoli do konca razložljiv.

Avtor: Andrej Strgar u.d.i.k.a.