Sanacija poškodb temeljev
Temelji so nevidni gradnik objekta. Kljub temu, da so celotno življenjsko dobo objektaskriti pred našimi očmi, so bistvenega pomena za stabilnost objekta. Zato je še ob sami gradnji pomembno njihovo pravilno načrtovanje in ustrezna zaščita (hidroizolacija, drenaža in toplotna zaščita), ki sta pogojeni z geomehanskimi značilnostmi terena. Napake pri gradnji kasneje težko odpravimo ali jih sploh ne moremo.
Pojav razpok na zidovih in pokanje posameznih delov objekta ima vzrok v slabo načrtovanih temeljih. Razlog za pokanje je lahko tudi posedanje ali premikanje terena. Tudi v tem primeru bi lahko z ustreznim načrtovanjem temeljev preprečili ali pa vsaj omilili nastalo škodo. Razlog je lahko tudi v neustrezno pripravljeni podlagi za temelje, ki je nezadostno utrjena.
Posedene temelje saniramo tako, da jih podbetoniramo s posebnim ekspanzijskim betonom (beton, ki med strjevanjem povečuje svoj volumen). Volumen povečuje le med samim strjevanjem, pozneje ne več, zato je njegova uporaba primerna predvsem takrat, kadar zagotovo vemo, da ne bo prišlo do nadaljnjega posedanja terena. Primer take uporabe je objekt, ki je bil zgrajen na nezadostno utrjeni podlagi, ki pa se je s časom že utrdila in ne prihaja do nadaljnjega posedanja. Uporaba ekspanzijskega betona je omejena, saj postopka ne moremo ponavljati ob vsakokratnem posedanju.
Kadar vemo, da bo še prihajalo do nadaljnjega posedanja terena, je ena izmed rešitev odkop in podbetoniranje temeljev na takšno globino, da dno temelja nalega na utrjeno podlago (skalo). Na terenu, kjer ni možno priti do trdne podlage, se temelji izdelajo v obliki pilotov. Njihova uporaba je pri nas pogosta na ljubljanskem barju.
Do poškodb temeljev pride tudi ob potresu. Način ojačitve je odvisen predvsem od načina temeljenja, od vrste temeljnih tal ter od zahtevane nosilnosti temeljev. V večini primerov, posebno pri starih zidanih zgradbah brez izrazito razširjenih temeljev je dovolj, da temeljni zid zainjektiramo s hidrofobno cementno - silikatno maso. Kadar ta postopek ne bi prinesel ustreznih rezultatov, poškodovane temelje saniramo s podbetoniranjem ali obbetoniranjem. Enak postopek ojačitve uporabimo pri rekonstrukciji objekta zaradi bistvenega povečanja teže ali v primeru zmanjšanja lokalne stabilnosti (možna prevrnitev).