Plačevanje dežja
Razporeditev letnih padavin je zelo povezana z reliefom pokrajine. Največ jih
je na zahodu, v Julijskih Alpah, kjer pade letno več kot 3 m padavin/m2, najmanj pa v
Prekmurju, kjer beležijo manj kot 1 m. Letna količina padavin v
Ljubljani je okoli 1.4 m,
zaradi česar velja za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Julijci, kjer
pade letno vsaj 3.2 m
padavin, spadajo med najbolj namočene kraje v Evropi. Dolgoletno spremljanje
vremena je dalo dovolj podatkov, da lahko za vsak kraj zelo točno ocenimo letno
količino padavin, prav tako je znana prispevna površina streh vseh stavb. Ta
dva podatka sta osnova za novo dajatev: za plačilo dežja. Obračun dežja, ki
temelji na Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda, je odvisen od lokacije, velikosti strehe in od načina vračanja
padavinske vode v okolje: s kanalizacijo, preko zadrževalnika ali neposredno v
ponikanje.
Obračun padavinskih voda
Zaračunavanje odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh je
novost. S tem poskušajo uporabnike spodbuditi, da bi svojo padavinsko vodo
poniknili ali zadržali, preden jo izpustijo v kanalizacijo. Namen je povečanje
nivoja podtalnice in zmanjšanje poplavne ogroženosti.
Način obračuna in strošek storitve določa vsaka občina posebej, glede na stanje
svoje komunalne infrastrukture. Hkrati pa občine iščejo tudi druge ukrepe za
zmanjševanje količin padavinske odpadne vode s streh stavb v javno
kanalizacijo; primerna ukrepa sta ponikanje (kjer je to mogoče) in zadrževanje (zelene strehe, zadrževalni bazeni, podzemni zadrževalniki…) .
Obračun padavinskih odpadnih voda s streh v občinah, ki so
že uvedle tak obračun, običajno uvaja tri tarife:
- kdor nima speljanih padavinskih odpadnih voda v kanal, ne plača nič;
- kdor ima padavinske odpadne vode s streh speljane v kanalizacijo preko urejenega zadrževanja, plača 50% količin padavinskih odpadnih voda s strehe;
- kdor odvaja padavinske odpadne vode s streh direktno v kanal, plača
celotno količino padavinskih odpadnih voda s strehe.
Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh je postavka, ki jo v letu
2013 začenjajo uvajati vse občine in se zaračunava uporabnikom, ki imajo
padavinsko odpadno vodo s strehe speljano v kanalizacijo. S prihodkom iz tega
naslova se pokriva del stroškov, vezanih na odvajanje in čiščenje padavinskih
voda s streh. Posledično se zaradi te dodatne postavke poceni odvajanje
komunalne odpadne vode in čiščenja komunalne odpadne vode. Tak način obračuna
naj ne bi pomenil povečanja cen komunalnih storitev; cene se bodo znižale
uporabnikom, ki ponikajo padavinske vode in zvišale tistim, ki s padavinsko
vodo obremenjujejo kanalizacijo in komunalno čistilno napravo.
Okoljski cilji Evrope in Slovenije so, da čim več padavinske vode ponikne in da
se jo čim dlje časa zadrži. Z zaračunavanjem odvajanja padavinskih odpadnih
voda s streh se spodbuja uporabnike, da to vodo ponikajo ali zadržujejo. S tem
se poveča nivo podtalnice in zmanjša poplavna ogroženost. Novi obračun pomeni
prerazporeditev obremenitve uporabnikov, saj bodo tisti, ki bodo padavinsko
vodo ponikali, plačevali manj, če pa bodo padavinsko vodo odvajali v
kanalizacijo, bodo to plačevali. Namen tega zaračunavanja je spodbuda
uporabnikov za zmanjšanje odvajanja padavinskih odpadnih voda v javno kanalizacijo
in ne dodatna obremenitev potrošnikov.
Koliko dežja morate plačati?
Primer: stavba z odvodom padavinske vode v mešan
kanalizacijski sistem, ki je velika 10 x 12 m in ima napušč ½ m, ima prispevno površino
strehe 143 m²,
povprečna letna količina padavin je 1.4 m, mesečna količina za obračun je 143 x 1.4
/ 12, torej 16.7 m3.
Po čem je dež? Občine ga različno vrednotijo, vendar ni poceni, približno 0,60
€/m3. V časopisih pišejo o približno 10 € mesečno za povprečno stavbo.
Komunalna podjetna tudi navajajo, da ob prehodu na obračun dežja znižajo ceno
komunalnih odplak tako, da se stroški v povprečju ne spremenijo. Preverite, če to
drži tudi v vaši občini.
Vsaka sprememba obračuna je motnja. V preteklosti je bil marsikateri investitor
prisiljen, da se je priključil na zunanjo meteorno kanalizacijo, čeprav bi
lahko odvajanje vode rešil s ponikanjem. Še več, prisiljen je bil investirati v
kanalizacijo, vsaj posredno preko komunalnega prispevka. Uvedba zaračunavanja
odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh je zavajajoča, saj je
padavinska odpadna voda s streh čista in je ni potrebno čistiti. Edini strošek
pri odvodu padavinskih vod, ki ga ima komunala, je vzdrževanje kanalizacijskega
omrežja, zato je uvedba zaračunavanja
dežja, kot ga uvajajo občine, zelo nerodna.
Matjaž Valenčič, energetski svetovalec