Gradnja nezahtevnega ali enostavnega objekta - krinka za legalizacijo vikenda?

Po tem, ko je bila v Uradnem listu št. 18/2013 objavljena Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, je predvsem zaradi afere ministra Maherja in pritiskov civilne družbe prišlo do hitre spremembe uredbe. Kako tudi ne, ko pa je nepremišljena uredba o razvrščanju objektov omogočala enostavno legalizacijo vikendov na območjih, kjer gradnja ni dovoljena.

Vlada je zgolj nekaj tednov po sprejetju Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, uredbo spremenila ter jo dopolnila – objekti morajo odslej upoštevati prostorske akte in predpise občine. Kako pomembna je bila sprememba dokazuje že dejstvo, da so samo v občini Piran prejeli skoraj 200 vlog, s katero bi se legalizirali objekti, ki sicer predvidoma služijo kot vikendi, a jih je marsikdo postavil pod pretvezo, da gre za pomožen kmetijski objekt.

Od črne gradnje do legalizacije vikenda

Lastniki počitniških črnih gradenj, so od nekdaj poskušali legalizirati svoje vikende na različne načine, večinoma prav s tem, da so zatrjevali, da gre za čebelnjake, kleti, lope za orodja in podobne objekte, ki so glede na zemljišče nujni.

Pri legalni gradnji pomožnega kmetijskega objekta, pa naj gre za enostavno ali nezahtevno majhno stavbo, je potrebno upoštevati, da mora ta neposredno služiti kmetijski proizvodnji ali povečani kmetijski proizvodnji. Pri tem je potrebno soglasje občine, ki skuša s tem zaščititi najboljša kmetijska zemljišča. Lastnik zemljišča mora imeti pri tem seveda na razpolago dovolj veliko zemljišče, da lahko objekt dovolj oddalji od meje s sosednjim zemljiščem (odmaknjenost vsaj za polovico svoje višine oziroma, pri vkopanih objektih, najmanj 1,5 metra), zagotovljen pa mora biti tudi predpisan varovalni pas od ceste, plinovoda, električnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja – če varovalni pas ni zadosten, je možno graditi le po pridobitvi posebnega soglasja. Na zemljišče se lahko pojavi en objekt posamezne vrste ali več objektov različnih vrst.

Sicer za pomožne kmetijsko gozdarske objekte velja, da morajo biti pritlični in grajeni brez medetažne plošče – to pomeni, da je streha hkrati strop nad prostorom. Objekt mora biti skladen z okoljem, torej ne sme izstopati ali s svojim videzom »kvariti« videza prostora.

Nezahtevni in enostavni objekti

Za majhno stavbo, s površino do 50 kvadratnih metrov, ki ni namenjena prebivanju, veljajo med drugim garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobno – vse to štejemo med nezahtevne objekte.

Za enostavne objekte štejemo objekte s površino do 20 kvadratnih metrov, ki so samostojni ali prislonjeni k stavbi, sem pa spadajo objekti kot so lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobno.

Med nezahtevne in enostavne objekte sodijo tudi ograje, podporni zidovi, greznice, vodnjaki, parkirišča, športna igrišča in podobno.

Kaj pa je tisto, kar se šteje za pomožni kmetijsko gozdarski objekt, s čimer ljudje običajno prikrivajo svoje vikende? Gre za objekte namenjene kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki niso namenjeni bivanju. Ti se glede na površino, v višino ali volumen ločujejo na nezahtevne in enostavne objekte, sem pa spadajo kozolci, kmečke lope, pastirski stani, grajeni rastlinjaki, silosi, skednji, seniki, kašče, gnojišča, koruznjaki, kleti, vinske kleti, pokrita skladišča za lesna goriva, zbiralniki gnojnice in gnojevke, napajalna korita, krmišča, hlevski izpusti, grajena molzišča, grajene obore, grajene ograje za pašo živine, grajene ograje ter opore za trajne nasade, grajene poljske poti in grajene prometnice. Prav tako so kot nezahtevni objekti aktualni objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, ki ravno tako niso namenjeni bivanju, njihova površina je lahko do 80 kvadratnih metrov, sem pa spadajo zidanice, sirarne, sušilnice sadja in rib, oljarne, kisarne in mlini.