Gradnja na kmetijskem zemljišču
VPRAŠANJE:Ali je mogoče graditi na kmetijskem zemljišču II. kmetijskega območja?
(NN)
ODGOVOR:
Najprej je potrebno pojasniti, da nikoli, torej tudi ne v času veljavnosti prejšnjega zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86, 17/86 – prečiščeno besedilo in Uradni list RS, št. 9/90), ni bilo možno izdajati dovoljenj za posege v prostor na podlagi predpisov o kmetijskih zemljiščih, ampak vedno le na podlagi predpisov o urejanju prostora in naselij oziroma na njihovi podlagi in v skladu z njimi pripravljenih in sprejetih ustreznih prostorskih aktov. Tudi po uveljavitvi novega zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96) se določbe prostorskih predpisov niso prav nič spremenile oziroma še vedno veljajo v nespremenjeni dikciji. Še vedno je s prvim odstavkom 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji) določeno, da se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, izda v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt. prav tako pa je tudi z drugim odstavkom istega člena določeno, da se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija (LDok), ki pa mora biti seveda izdelana na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih. Tako to namreč predpisuje 55. člen ZUN.
Gradnja objektov, ki so zgradbe (stavbe, hiše) in tudi drugi posegi v prostor, ki so po zakonu o graditvi objektov (ZGO) objekti, je torej mogoča le na tistih območjih zemljišč, ki so s prostorskim planom določena kot stavbna zemljišča in za katere tako določa ustrezen prostorski izvedbeni akt. Določbe 8. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, o katerih nas pravzaprav sprašujete, torej prav v ničemer ne omogočajo gradnje, ampak le omogočajo, da se v prostorskem planu, v skladu z zakonom izjemoma lahko določi (dopusti določitev) območje stavbnih zemljišč na (najboljših) kmetijskih zemljiščih.
Nobena upravna enota pa seveda ne more izda(ja)ti dovoljenj(a) za poseg v prostor, če s prostorskim izvedbenim aktom niso izpolnjeni vsi zgoraj citirani pogoji. V zvezi s pojasnjenim pa tudi poudarjamo da je potrebno pri pripravi sprememb oziroma dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov (prostorskih planov) upoštevati tudi navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85), pri pripravi sprememb oziroma dopolnitev prostorskih izvedbenih aktov pa tudi navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). Obe navodili sta izdani z namenom, da se za vsak prostorski akt izdelajo strokovne podlage oziroma osnutki strokovno korektno (po pravilih urbanistične stroke). Izdan pa je tudi poseben predpis, kako se morajo izdelati ustrezne grafične karte, na katerih se morajo prikazati tudi območja stavbnih zemljišč in (za)varovana območja, torej tudi območja (najboljših) kmetijskih zemljišč.
Odgovor na to vprašanje je torej treba (po)iskati v konkretnem prostorskem izvedbenem aktu. Prostorski izvedbeni akti, ki so po 21. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) prostorski izvedbeni načrti in prostorski ureditveni pogoji, prej navedene odločitve iz prostorskih planov le povzamejo, kar pomeni, da se jim brez predhodnih sprememb oziroma dopolnitev prostorskega plana ne sme prav nič (bistvenega) dodati ali odvzeti. Pri tem je tudi važno poudariti, da so prostorski izvedbeni akti (PIN-i in PUP-i) po veljavnih predpisih s področja urejanja prostora instrument (v obliki splošnega pravnega akta) za izvedbo t.i. planskih odločitev, s tem da prostorski ureditveni pogoji za posamezna območja, naselja ali dele naselij določajo le merila in pogoje za posege v prostor, ki se (za določenega investitorja) na določenem zemljišču konkretizirajo z LDok in na njeni podlagi izdanim lokacijskim dovoljenjem. Pri tem velja še poudariti, da razlika med prostorskim izvedbenim načrtom in prostorskimi ureditvenimi pogoji tudi sicer ni v njunem drugačnem odnosu do prostorskega plana, temveč le v njuni determiniranosti.
14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)
Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.
Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!
Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.