Vprašanja - Pravice potrošnikov



Dedovanje,pravice, denacionalizacija...?..

VPRAŠANJE:

Imeli smo zapuščinsko razpravo po pokojni materi, na kateri sem pač,ker oporoke ni bilo in mami razen mene drugih otrok ni imela, jaz postala lastnica stanovanja, v katerem sta z možem živela, s tem, da sem ob tem, da sem lastnica podpisala očimu (ni pravi očim) doživljenjsko pravico bivanja v temu stanovanju. Zanima me, če bi želela to zdaj spremeniti, kakšne in če, sploh imam možnosti, ja, vem, izplačati ga,ampak, če se on ne strinja s tem, da gre ven, kaj lahko naredim? Avto, napisan na njo je zdaj moja last, ker sva se z očimom dogovorila, da ga prepiševa name, zaradi plačila davka, ker,če plačamo davek za stanovanje, se baje lača davek tudi za avto samo enkrat,pač vse skupaj…Čeprav on pravi, da oba veva, da je avto njegov, ker ga je kupil z svojim denarjem, me zanima, če imam tu kakšne možnosti, saj ne da bi se grebla, sploh ne, avto lahko uporabljam po želji, le zanima me, če bi se odnosi spremenili, kako oziroma kaj lahko naredim, da mi pripada vsaj nekaj deleža od avta, če sploh mi? Zdaj pa k bistvu, sklepa o dedovanju še nimam v rokah, ker bo , mi je bilo rečeno šele septembra, kako, s čim lahko do takrat dokazujem lastništvo tega stanovanja? Ob podpisu očimu, da ima on pravico do smrti…sva želela tudi vpričo sodnice istočasno ob mojemu podpisu njemu, podpisati, da se on v mojo korist odpoveduje vsemu drugemu imetju last moje mame, ampak, to pred sodnico ni bilo mogoče, ker gre za imetje , ki je v postopku denacionalizacije, to pa je polovica hiše in zemlja na Dolenjskem….Kam morava zdaj to urediti, ker se jaz hočem zasigurati, da mi bo on res to podpisal, kar je rekel, jaz sem šla pač na zaupanje, da mi bo podpisal, vendar bi želela čimprej nekam, kjer bi mi podpisal, da se do same izvršbe denacionalizacije odreka vsemu drugemu v mojo korist, tu se gre predvsem zato, da se potem na moje, najino premoženje ne bi obesli njegov brat, nečakinje..Ali je to fiksno, če on podpiše meni, da se odreka vsemu, kar je njegovo po mamini strani , v mojo korist??? K notarju, ja, najverjetneje, ampak, kje, kdo mi lahko sestavi tak dopis, pogodbo, da imam do končane denacionalizacije vsaj “nadomestni” papir v rokah, ker se lahko zgodi, da on morda prej umre, preden je denacionalizacija gotova…da , ko bo to končano, da je moje, da se odpoveduje…? Zanima me tudi to, ali lahko, ko dobim sklep o lastništvu, če bi bilo potrebno, zastavim stanovanje, čeprav ima očim dosmrtno pravico bivanja v njem, ali mora on to vedeti, če živi v stanovanju, da je zastavljeno…? Pojdimo dalje: Pokojna mami je z sestro, dedinjo druge polovice hiše (ker sta hišo dedovali po očetu, gre pol na pol, avtomatsko je polovica tetina), sklenili dogovor za oddajo prostorov v hiši, čeprav so prostori v postopku denacionalizacije, je bil dogovor med kupcem in njima tak, da plača akontacijo, kar tudi je, mami in teti na roke, v vrednosti 20.000.00 Dem, ko pa se postopek konča, da plača ostali delež za prodane prostore.Če bi jaz želela izpodbijati to, da prodam te prosrore, kakšne možnosti imam, poleg tega da moram vrniti dano akontacijo, ali imam sploh pravico ugovarjati in če, kakšno, kako, na podlagi česa in kakšne so možnosti.Namreč, moja družina živi na 36m2, medtem ko bom nekoč imela v lasti celo hišo, pa bi rada prišla, kar je normalno, do stanovanja, zato bi izpodbijala, da se ti prostori prodajo.Ali lahko izpodbijam pokojničino željeno prodajo, če je kupec dal samo akontacijo? Pa še to me zanima v zvezi s tem, namreč očim je rekel, da ob prodaji tega stanovanja, dobili naj bi še kar lepo vsoto Eurov (da bi pač jaz njemu dala 100.000,00 Eurov, da bi lahko do konca življenja živel v miru. Če mu ne dam, če mi potem ne podpiše tistega o odstopu vsega v mojo koriast, kaj mu po pravilih sploh pripada, ali se lahko “obesi” na vsako stvar, katera je bila mamina.Namreč hiša in zemlja sta bili podedovani in podarjeni (prenešen postopek denacionalizacije maminega očeta) mami in teti, preden se je on vselil v stanovanje v hiši, zato, po moji logiki,naj on ne bi imel s hišo nič, ker v hišo ni vlagal, ampak samo v stanovanje, kako je s tem, do česa ima pravice, do vsega, do dedovanja na polovico mamine strani hiše, tudi do zemlje nekje na Dolenjskem, čeprav nikoli še tam ni bil…? Še nekaj me zanima, v hiši je tudi stanovanje, katerega sta teta in mami pred njeno smrtjo izdajali na podlagi potrdila od občine, da se stanovanje izdaja v namen, za katerega sta navedli, da sem jaz brez stanovanja, občina je odobrila uporabo stanovanja, pa je prišlo do prepira med nami in nisem šla tja, no, stanovanje je bilo, potrdilo tudi….pa sta ga oddali nekomu, ki je vložil vanj 10.000 Dem za popravilo kopalnice, zanima me, kakšne pravice imam jaz, da bi človeka odselila, da mu samo povrnem kar je vložil, ker na pogodbi piše, da v primeru, nujnem primeru, da se ga izseli in da se vrne, kar je vložil, nujen primer pa je ta, da se ločujem, da potrebujem stanovanje zase, za dva otroka…kakor pa vem, to stanovanje ni pisano na nobeno posebej, torej spada v skupno last.., če je tako, potem je tudi denar skupen, če prav razumem… denar pa gre, zdaj, samo teti v roke..na podlagi česa lahko izterjam svoj delež, ker, če prav razumem, se to deli na tri dele, prej na dva..del mami, teti,zdaj pa na tri, teti, očimu in meni…Moram še povedati da sama hiša ni vpisana v zemljiško knjigo, ker sva s teto v čudnih odnosih, ker nekako samo ona ( poleg žal pokojne mami) ve, kako in kaj je s hišo, pa noče povedati, me zanima, kje bi lahko dobila te podatke, okrog pravic, prostorov, denacionalizacije te hiše…??? Razpisala sem se že, pa mi povejte še to, ko bom imela delež, oziroma ko bom lastnica hiše ali vsaj kakšnega prostora v tej hiši, v njej živijo ljudje…že dolga leta, seveda zdaj plačujejo občini, potem, ko bo vendarle konec, ko bo ta neskončno dolga denacionalizacija končana..kako lahko zaračunam najemnino, na podlagi česa, kakor sem slišala, je ne določimo sami, ampak kdo, kakšne imam možnosti, da če prej ne pridem do stanovanja, da potem izselim tiste ljudi ? Nisem kruta, ampak meni je logično, drugim pa ni, da z dvema otrokoma nimam možnosti in pravice biti na svojem, da moram zdaj iskati stanovanje kot podnajmenica, me zanima, kdo bi se mene usmilil, če bi šlo zanj in za njegove bližnje????

(N.G.)


ODGOVOR:

Poslali ste zelo obširno vprašanje. Lepo pod začetka – pravite, da ste imeli zapuščinsko razpravo, kjer se je dedovalo po zakonu. Če je bila vaša mama z novim partnerjem poročena, potem bi moral tudi on dedovati. Če pa sta živela le v zunajzakonski skupnosti (pravite, da ni pravi očim) pa je situacija enaka. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih namreč določa, da je zunajzakonska skupnost glede pravic in dolžnosti enaka zakonski zvezi. Kot razumemo iz vašega vprašanja se je očim odpovedal dedovanju, vi pa ste mu podpisali doživljensko pravico do uporabe stanovanja. Če je avto napisan na vas, potem je vaša last in z njim lahko prosto razpolagate.

Do izdaje sklepa o dedovanju lastništva ne morete dokazovati, saj ne obstaja noben pisni dokument, ki bi vam to pravico dajal. Edina podlaga, na kateri lahko dokazujete, da ste upravičeni do stanovanja je Zakon o dedovanju in mrliški list vaše mame.

Glede vprašanja ali bi očim lahko podpisal dokument, s katerim se bo odpovedal vsemu ostalemu premoženju velja, da je tak dokument mogoče podpisati, ker Zakon o dedovanju takšnega razpolaganje ne prepoveduje.

V vašem primeru gre za odpoved dedovanju (očim), vendar pod pogojem, da mu vi dovolite bivanje v stanovanju. Takšna odpoved je po zakonu prepovedana. Zakon o dedovanju namreč določa, da odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna. Prav tako ni mogoča odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno. Le to nima pravnega učinka. Opozoriti je potrebno še, da je prav tako neveljavna pogodba, s katero kdo odtuji pričakovano dediščino, kakor tudi vsaka pogodba o dediščini po kom drugem, ki je še živ. Prav tako je neveljavna tudi pogodba o volilu ali kakšni drugi koristi, ki jo kakšen pogodbenik pričakuje iz dedovanja, ki še ni uvedeno. Vendar pa je za vaš primer pomembno dejstvo, da se dedovanje UVEDE s smrtjo zapustnika. V vašem primeru je torej pogodba o razpolaganju s pričakovano zapuščino DOPUSTNA. Pogodbo o odpovedi vsemu dedovanju, ki je že uvedeno, vendar se o stvareh še ni odločalo, ker poteka še postopek denacionalizacije vam lahko sestavi notar, ki za to praviloma računa manj kot odvetnik. Seznam notarjev lahko pogledate tule.

Stanovanje lahko zastavite brez vednosti stanovalca, saj ste izključna lastnica in z njim lahko prosto razpolagate. Več o hipoteki (zastavna pravica na nepremičnini) si lahko preberete tule.

Pogodbo o prodaji lahko enostransko razdrete, vendar boste morali povrniti vso škodo, ki je sopogodbenikom s tem nastala. Sem spada škoda, ki jo bo utrpel kupec in pa škoda ki jo bo utrpela teta.

Glede dedovanja lahko povemo še, da se deduje zgolj mamin del hiše. Če sta bila očim in mami v zunajzakonski skupnosti, potem sta imela skupno premoženje. To skupno premoženje je tisto, ki sta ga pridobila z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti (zakonske zveze). Če je torej mami pridobila neko premoženje pred nastankom zunajzakonske skupnosti, to premoženje ne spada v skupno premoženje. Sem ne spadajo niti darila, niti podedovano premoženje, pač pa le premoženje pridobljeno z delom (kakršnokoli delo). Če velja zgornja domneva o dedovanju pol vi, pol očim, potem očim deduje polovico premoženja, ki je bilo izključno mamino.

Do deleža najemnine za stanovanje ste seveda kot lastnica upravičeni in sicer do ¼ najemnine. Polovico dobi teta, vidva z očimom pa vsak ¼.

Podatke o lastništvu hiše, dedovanju in denacionalizaciji boste lahko pridobili na pristojnih državnih organih. Za lastništvo pojdite najprej na zemljiški kataster, kjer boste na podlagi mapne kopije za vašo hišo izvedeli parcelno številko. S to številko pojdite na zemljiško knjigo, ki se nahaja na okrajnem sodišču. Tam je zapisano vse v zvezi z lastništvom. Glede dedovanja se lahko obrnete na sodišče, na katerem je potekala zapuščinska obravnava. O denacionalizaciji pa vam bodo več povedali na upravni enoti na oddelku za okolje in prostor, ki izvaja vračanje podržavljenih stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. Ko bo denacionalizacija končana, boste lahko, če boste stanovanja potrebovali za lastno prebivanje te ljudi izselili. Če pa jih ne bi potrebovali zase, potem bi jih lahko izselili le v zakonsko določenih primerih. Lahko pa jih izselite tudi brez razloga, vendar jim morate v tem primeru poiskati drugo primerno stanovanje. Več o tem si lahko preberete v poglavju o najemu nepremičnin. Vse omenjene določbe vsebuje Stanovanjski zakon.

Odvetnika, ki bi se ukvarjal izključno z dedovanji in denacionalizacijo ne poznamo in dvomimo, da obstajajo tako specializirani odvetniki. Večina slovenskih odvetnikov se ukvarja z vsemi zadevami, zato bo najbolje da izberete vam najbližjega. Seznam odvetnikov najdete tule.

08.09.2002 (SLONEP)


Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog