Občina in prisilni odkup zemljišča?
VPRAŠANJE:Pozdravljeni, Občina je na delu moje parcele, ki je v naravi pot do mojega in sosedovega dvorišča (ki ima služnostno pravico hoje in vožnje) in se na koncu naše parcele uradno tudi konča, zgradila kanalizacijsko in vodovodno infrastrukturo, s tem da je njen podizvajalec X pridobil moje soglasje za vzdrževanje in gradnjo le-te. Zanima me, ali me lahko Občina prisili v prodajo tega dela zemljišča in ali je dovolj, da ima služnostno pravico vzdrževanja in obnove infrastrukture? Oz. na kakšen način naj to uredim z Občino? Jaz ne želim prodati tega dela zemljišča. S podjetjem, ki je gradilo plinovod smo namreč naredili samo pogodbo o enkratni služnostni pravici, ki pa zajema tudi vzdrževanje in obnovo te infrastrukture. Hvala in lep dan se naprej.
(Damjan)
ODGOVOR:
Menimo, da je bila, glede na vaš opis, služnostna pogodba povsem dovolj in imate zadevo že urejeno ter nekako ni strahu, da bi bilo toliko javnega interesa, da bi bila možna naknadna razlastitev.
Postopek razlastitve lahko po zakonu o urejanju prostora začne le razlastitveni upravičenec, to pa sta lahko le država ali občina. Ob omejeni uporabi lastninske pravice obstaja možnost zahtevati odškodnino.
Glede na to, da se je tudi v Evropi največ težav pri omejevanju lastninske pravice pokazalo pri presoji, kako obravnavati pravni režim javnega dobra (stvari v splošni rabi, stvari torej, ki jih pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, lahko uporablja vsak), je mogoče z veliko stopnjo zanesljivosti ugotoviti, da je navedeno zadnja meja, ko je omejitev lastninske pravice že tako obsežna, da o njej, lastninski pravici namreč, ni mogoče več govoriti. Dokler pa omejitev lastninske pravice še ni tako obsežna, kot je to npr. v primerih položitve in rednega vzdrževanja (nadzemnih ali podzemnih) komunalnih, energetskih in drugih podobnih objektov in naprav (javna infrastruktura), pa bi bilo lahko omogočena samo ustanovitev služnosti. Služnost je tudi sicer manj prisilna in zato bolj sprejemljiva alternativa inštitutu razlastitve.
Razlastitev naj bi se torej uporabljala le v primeru, če bi bila prej izkazana javna korist. Če bi šlo za gradnjo javne infrastrukture, po zakonu, za druge primere pa šele po pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi javne koristi. V posameznem primeru naj bi bila dopustna le, če bi bil izkazan razlastitveni namen, ki ga ne bi bilo mogoče doseči na drug način, ki bi manj prizadel lastnika oziroma imetnika pravice na stavbnem zemljišču, oziroma lastnika stavbe ali drugega objekta oziroma naprave.
Vir: www.gov.si
Lahko se posvetujete še z odvetnikom.
Poglejte:
17.05.2007 (SLONEP)
Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.
Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!
Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.