Kako določiti javne površine?

Kako določiti javne površine, če zemljiška knjiga, niti druge ustrezne evidence niso ažurirani?

(NN)

ODGOVOR:

Ker izhaja, kot da bi morali biti podatki iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra hkrati oziroma v vsakem trenutku enaki stanju v naravi, je treba pojasniti, da takšno mnenje nima podlage v zakonu. S prvim odstavkom 25. člena zakona o zemljiškem katastru (ZZkat, Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) je namreč določeno, da so lastniki oziroma uporabniki dolžni prijaviti, pristojnemu geodetskemu organu (po legi zemljišča, pristojni izpostavi geodetske uprave) vsako spremembo v vrsti rabe zemljišča in spremembo, ki vpliva na katastrski razred, in sicer v 30 dneh od nastale spremembe. Z omenjenim zakonom je sicer tudi določeno, da je geodetski organ dolžan do 15. februarje naslednjega leta izvesti v zemljiško-katastrskem operatu vse spremembe, kot jih opisuje 30. člen ZZkat, vendar pri tem ne gre spregledati dejstva, da je dolžan izvesti le tiste, ki so mu bile v skladu z zakonom prijavljene ali ki jih je sam evidentiral po uradni dolžnosti. Z drugim odstavkom 25. člena ZZkat je sicer tudi določeno, da so sodišča dolžna sproti pošiljati pristojnemu geodetskemu organu sklepe in druge akte, s katerimi odločajo o spremembi lastnika oziroma uporabnika sodišča, vendar se vpisi v zemljiško knjigo opravljajo na predlog oziroma zahtevo, če z zakonom za posebne primere ni določeno, da se vpisi opravljajo po uradni dolžnosti. Slednje velja npr. za primere črnih gradenj. S 76.č členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji) je namreč določeno, da na podlagi inšpektorjeve odločbe iz 73. člena oziroma četrtega odstavka 75. člena tega zakona, ko jo organ urbanistične inšpekcije (nemudoma) pošlje pristojnemu sodišču, to po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.

Drugo pa je, kar sicer ni predmet vprašanja, ali se status nanaša na plansko rabo zemljišča. Ta se namreč določi v planskem aktu (prostorskem planu), in zato seveda ni neobičajno, da odstopa od "dejanske rabe", to je stanja v naravi, in ki se mora vnesti zemljiški kataster.

Nadaljnje vprašanje pa tudi je, na kaj se navezuje posamezen status zemljišča, npr. stavbno zemljišče, kmetijsko zemljišče, vodno zemljišče in podobno. Status se sicer določi zaradi posebnega pravnega režima, ki naj velja, npr. za prodajo, za razliko od splošnega. Status oziroma kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko govori npr. o kmetijskem zemljišču, pa je lahko povezan z drugačnimi zahtevami. Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) npr. govori o “primernosti”, kar je sicer dokaj nedoločna opredelitev, zakon o stavbnih zemljiščih pa se sklicuje na “prostorski plan”.

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.