Vprašanja - Občine



Zavračanje izdaje LDov zaradi poti

VPRAŠANJE:

Zakaj UE zavrača izdajo lokacijskega dovoljenja z razlago, da pot do gospodarskega poslopja v planskih aktih oziroma PUP ni opredeljena kot stavbno zemljišče, čeprav ima lastnik zemljišča, na katerem je predvidena izgradnja gospodarskega poslopja, do tega zemljišča urejene dovoze, ki pa v naravi predstavljajo del obdelovalnih kmetijskih površin, problem dostopov pa se tudi sicer izkaže kot širši tudi v primeru stanov in gospodarskih poslopij po pašnikih in planinah?

(NN)


ODGOVOR:

Ker je z drugim odstavkom 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji) jasno določeno, da se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija (LDok), kako in na podlagi česa pa se LDok (lahko) izdela, pa je tudi jasno določeno s 55. členom navedenega zakona (ZUN), na konkretno vprašanje, ali UE ravna pravilno, žal ni mogoče odgovoriti. Izdaja lokacijskih dovoljenj za objekte, naprave oziroma druge posege v prostor, ki niso državnega pomena, namreč sodi v pristojnost organa prve stopnje v upravni enoti, v katere območju leži zemljišče oziroma v katere območju je nepremičnina, ki je predmet pozidave oziroma drugih posegov v prostor, tukajšnje ministrstvo pa v navedenih zadevah nastopa kot drugo stopnji (pritožbeni) organ, Ministrstvo za okolje in prostor zato v takšnih konkretnih primerih, kot je obravnavani, ne more in ne sme zavzemati stališč, dajati mnenje ali celo napotil prvostopnim upravnim organom. Slednje bi namreč pomenilo vnaprejšnjo presojo in hujšo kršitev pravil postopka ob dejstvu, da so upravni organi prve stopnje pri svojih odločitvah samostojni in neodvisni.

Zaradi pravkar navedenega, žal, tudi ni mogoče dati odgovorov na konkretna vprašanja, tudi če bi se dostavila LDok, saj bi bili ti lahko v nasprotju z dejanskim stanjem oziroma bi se zadeva lahko prejudicirala. Verjetno ni potrebno posebej pojasnjevati, kakšne posledice bi lahko nastale, če bi bilo stališče npr. pri razlagi konkretne določbe v pisnem mnenju drugačno od stališča, ki bi ga upravni delavec zavzel ob reševanju konkretne pritožbe in ob upoštevanju konkretnega dejanskega stanja.

Ne glede na navedeno pa je potrebno pojasniti, da obstoji pomembna razlika med dostopi do obstoječih, v skladu s predpisi zgrajenih objektov, in dostopi do predvidenih objektov. Pomembna razlika pa je tudi v tem, ali gre za gospodarski objekt, namenjen proizvodnji ali pa gre za pomožen kmetijski objekt, kamor sodijo tudi stani, ki ne potrebujejo vsakodnevnega dovoza (z avtomobili) oziroma neposrednega priključka (dovoza) na javno cesto, kot je to z zakonom o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97) predpisano kot eden izmed pogojev, da se stavbno zemljišče lahko šteje za opremljeno. Za dovoz na javno cesto iz 4. alinee prvega odstavka 40. člena ZSZ pa se seveda ne more šteti kar kmetijska površina, po kateri bi se vozili dostavni ali drugi avtomobili, ampak ustrezna lokalna (v skladu s predpisi o javnih cestah nekategorizirana ali kategorizirana) cesta, če obravnavano zemljišče ne leži neposredno ob (občinski) javni cesti.

Če zares obstoji problem dostopa do obstoječih stanov in drugih kmetijskih gospodarskih poslopij po pašnikih in planinah, lahko lastnik takšnega objekta ali katerega koli drugega objekta, zgrajenega v skladu s predpisi, od ustreznega sodišča, na podlagi ustreznih določb zakona o nepravdnem postopku (ZNP) zahteva, da se za tovrstno nepremičnino, če nima za redno uporabo potrebne potne zveze z javnim potnim omrežjem ali pa če bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški, dovoli nujna pot. Če pa takšen predlog, pred nepravdnim sodiščem, npr. iz različnih razlogov, ki temeljijo v neurejenih lastninsko-pravnih razmerjih, ne bi bil uspešen, pa je dopustno, da lastnik takšnega objekta, v skladu z določbami zakona o temeljnih lastninsko-pravnih razmerij (ZTLR) v pravdnem postopku od ustreznega sodišča zahteva določitev ustrezne služnosti, kot stvarne pravice, ki pa je, kot znano, zato tudi sposobna za vpis v zemljiško knjigo.

Ravnokar navedeno pa seveda ni mogoče uporabiti za predvideno gradnjo, oziroma v konkretnem primeru za predvideno gospodarsko poslopje. S 53. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) je namreč jasno določeno, da mora zahtevi za lokacijsko dovoljenje (prav vsak) investitor predložiti (tudi) dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču ali drugače posegati v prostor, oziroma v konkretnem primeru, zgraditi dovozno pot na javno cesto.

Ne glede na to, da iz vprašanja ni razvidno, ali lokacija za obravnavano gospodarsko poslopje izpolnjuje pogoje iz 25. člena ZUN oziroma pomeni zaokrožitev obstoječih gradbenih struktur ali pa je morda takšna gradnja na novem zemljišču (izven ureditvenega območja določenega naselja) in zato obstoji možnost, kot je to v podobnem primeru ugotovilo Ustavno sodišče RS, da prostorski ureditveni pogoji za takšno novo ureditveno območje oziroma gradnjo objekta, namenjenega opravljanju gospodarske dejavnosti, sploh niso ustrezen prostorski izvedbeni akt, pa je potrebno še pojasniti, da je po določbah zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ) občina dolžna graditi javno infrastrukturo, s katero se zagotavlja uporabnost zemljišč glede na njihov namen (opremljanje stavbnih zemljišč), torej tudi zagotoviti, da so za takšno stavbno zemljišče, na katerem naj bi se zgradil obravnavani gospodarski objekt, zagotovljeni priključki ne samo na javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje (kolikor ni dovoljenja gradnja greznic) in javno elektroenergetsko omrežje, ampak tudi dovoz na javno cesto.

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)


Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog