Katero odškodnino lahko dobimo v primeru razlastitve naše nepremičnine v korist mestne občine?
VPRAŠANJE:Podobno vprašanje je bilo že zastavljeno, vendar mi ni rajsnilo vseh vprašanj. Živim v cca. 150 let stari hiši, skupaj starši in starimi starši. Torej je to večstranovajska hiša? Sedaj bo občina zaradi graditve poslovno-stranovanjskega objetka rušila hišo. Kako je z nadomestno gradnjo? Kaj lahko od njih zahtevamo? Namreč odškodnine se nam ne splača vzeti, ker bo prenizka, da bi lahko kupili drugo hišo. V stanovanje pa tudi ne moremo iti tri družine.
(Jure)
ODGOVOR:
Iz vašega opisa vam ne moremo povedati za kakšen objekt gre v vašem primeru. Menimo pa, da gre za razlastitev, kjer se odločate sprejeti primerno denarno odškodnino ali enakodni nadomesten objekt.
V ZUreP-1 je v drugem odstavku 98. člena vsebina razlastitvenega elaborata le nakazana in zakonsko zanj ni predpisana obličnost, zato ministrstvo ni posredovalo ali objavilo vzorca takega elaborata. Vsebine razlastitvenega elaborata pa lahko ločimo na obligatorne in fakultativne.
Obligatorne vsebine:
- Zakon določa, da je razlastitveni elaborat sestavni del zahteve za razlastitev in da mora vsebovati utemeljitev javne koristi in obrazložitev njene pravne podlage, kar pomeni, da mora biti v njem obrazloženo tudi ali oziroma kako so izpolnjeni pogoji iz 92. člena ZUreP-1;
- Prvi pogoj, ki izhaja iz 2. odstavka 92. člena ZUreP-1, je pogoj javne koristi, saj je razlastitev dopustna le v javno korist;
- Kumulativno morata biti izpolnjena in izkazana pogoja, da je za dosego javne koristi izvedba ukrepa razlastitve nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Izkazan mora biti torej test sorazmernosti;
- Prav tako mora biti v razlastitvenem elaboratu navedeno oziroma obrazloženo, da občina ne razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena;
- V drugem odstavku 98. člena je določeno, da mora biti v razlastitvenem elaboratu natančno določen obseg nepremičnin, glede katerih je predlagana razlastitev, pri čemer pa območje predlagane razlastitve ne sme presegati meje, določene z lokacijskim načrtom. S to določbo oziroma vezavo na prostorski izvedbeni akt, je praktično omejeno območje na katerem lahko občina kot razlastitveni upravičenec zahteva razlastitev nepremičnin, da ne bi prišlo do zlorabe tega najbolj prisilnega instrumenta med prostorskimi ukrepi;
- Če je za izvedbo razlastitve potrebna parcelacija, mora razlastitveni elaborat vsebovati tudi načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije, ki se bo opravila na podlagi določb Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE).
Fakultativne vsebine:
- Predmet vsebine elaborata so lahko tudi ostale utemeljitve za uporabo ukrepa razlastitve, ki razlastitvenemu upravnemu organu nudijo več podatkov na podlagi katerih se le-ta lažje odloči o uvedbi ukrepa. Tako so lahko v elaboratu vrednotenja nepremičnin, primerjave, obrazložitve tehtanja javne koristi, (3. odstavek 94. člena ZUreP-1), opredelitev razlastitvenega zavezanca, ki je lahko fizična ali pravna oseba ter opredelitev morebitnih drugih strank v postopku na katere želi občina kot razlastitveni upravičenec opozoriti upravni oziroma razlastitveni organ in druge pojasnjevalne vsebine;
- Seveda lahko v skladu s 101. členom ZUreP-1 razlastitveni upravičenec razlastitvenemu organu (pristojni upravni enoti) v razlastitvenem elaboratu predlaga izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev ter postopkovnih predlogov, kot na primer predlog nujnega postopka po 104. členu ZUreP-1.
Vir: www.gov.si
Poglejte še, kaj o tem pravi zakon o urejanju prostora:
Odškodnina in nadomestna nepremičnina
105. člen
(odškodnina)
(1) Lastniku pripada za razlaščeno nepremičnino ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina.
(2) Odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine.
(3) Vrednost nepremičnine iz prvega odstavka tega člena ocenjujejo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženi cenilci gradbene in kmetijske stroke ter cenilci nepremičnin s certifikatom Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij, pri čemer uporabljajo strokovne standarde za področje ocenjevanja nepremičnin. Poleg strokovnih standardov se upoštevajo tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Glede površine nepremičnine se upoštevajo podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb, če ta obstaja in se nanaša na nepremičnino, ki se razlašča.
(4) Odškodnino in stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec.
(5) Če razlaščenec noče sprejeti odškodnine, lahko razlastitveni upravičenec izpolni svojo obveznost s položitvijo odškodnine pri sodišču.
106. člen
(sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu)
(1) Najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi upravni organ pozove razlastitvenega upravičenca in razlaščenca, da skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu (v nadaljnjem besedilu: sporazum).
(2) V sporazumu za razlaščeno nepremičnino morajo biti določeni zlasti oblika in višina odškodnine, rok, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan izpolniti svojo odškodninsko obveznost in prevzeti razlaščeno nepremičnino, ali izročiti nadomestno nepremičnino.
(3) Sporazum mora navesti vse podatke potrebne za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca.
(4) Sporazum je lahko podan na zapisnik pri upravnem organu, ki vodi postopek razlastitve. Upravni organ po prejemu sporazuma na zapisnik izda odločbo, v katero vključi vsebino sporazuma. Odločba se lahko izpodbija samo iz razlogov, iz katerih se po zakonu o splošnem upravnem postopku lahko izpodbija poravnava, vendar to ne zadrži izvršitve.
(5) Če je sporazum predložen v obliki notarsko overjene listine ima moč izvršilnega naslova.
(6) Če v dveh mesecih po pozivu iz prvega odstavka ni sklenjen sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu, lahko razlastitveni upravičenec ali razlaščenec vloži predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču.
107. člen
(nadomestilo v naravi)
(1) V primeru, da se odvzame lastninska pravica na stavbi oziroma delu stavbe, ki ga razlaščenec uporablja kot stanovanje, mora razlastitveni upravičenec zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni stavbi oziroma delu stavbe, razen če razlaščenec zahteva odškodnino v denarju. Smiselno se enaka določila uporabljajo za nepremičnine, ki predstavljajo osnovna sredstva za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca.
(2) Ne glede na nadomestilo v naravi ima razlaščenec pravico do povračila stranskih stroškov, ki nastanejo v zvezi z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine.
Posvetujte se še s strokovnjakom.
Poglejte še:
28.02.2005 (SLONEP)
Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.
Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!
Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.