Plačilo nadomestila za uzurpacijo in degradacijo

Kako določiti pogoje in rok plačila odmerjenega nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če investitor iz 11. člena ZUN-D ne vloži zahteve za podaljšanje odloga prisilne izvršbe, izvršba pa ni več možna, ker investitor bodisi že ima pravnomočno lokacijsko dovoljenje in ne nadaljuje z deli, ali pa ker nadaljuje z deli (gradnjo) v skladu s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem?

(NN)

ODGOVOR:

Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora določa 76.a člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) in ni v prav nobeni neposredni zvezi z določbami 11. člena ZUN-D. S prvim odstavkom navedene zakonske določbe je namreč določeno, da je prav vsak investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljavec zemljišča dolžan plačati takšno nadomestilo. Kako pa se takšno nadomestilo določi (izračuna), odmeri in plača, pa urejajo določbe uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 52/93 in 57/93).

Če pa investitor iz 11. člena ZUN-D, ki bi imel pravnomočno lokacijsko dovoljenje, ne bi vložil zahteve za podaljšanje odloga prisilne izvršbe, tudi pa ne bi nadaljeval z deli, in zoper njega ni mogoče uporabiti določb po četrtem odstavku 17. člena ZUN-D, niti ne bi vložil zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, bo izvršba možna, ko mu bo lokacijsko dovoljenje prenehalo na enega od načinov, kot jih določa prvi odstavek 61. člena ZUN (čeprav ni kaj dosti verjeti v primer, da takšen investitor ne bi prav nič nadaljeval z deli). Pri tem velja opozoriti tudi na prehodne določbe ZSZ (1. alinea 56. člena ZSZ), po katerih se še vedno uporabljajo določbe VI. poglavja prejšnjega zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984, ki urejajo obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oziroma bodo urejali to obveznost do uveljavitve zakona o davku na nepremičnine. Ker pa se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje za zemljišče ne samo na območju mest in naselij mestnega značaja, ampak tudi na drugih območjih, ki so opremljena (najmanj) z vodovodnim in električnim omrežjem, in to ne glede na lastništvo stavbnega zemljišča, saj je to podmena za prejšnja vlaganja občine v komunalno opremljenost, bo torej vsak takšen investitor premislil, ali se mu splača imeti nedokončano gradnjo, ki je ne more uporabljati, mora pa zanjo plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se namreč ne more šteti za davčne in druge dajatve, katerih odmero 8. alinea prvega odstavka 76.c člena prepoveduje. Če pa investitor nadaljuje z deli v skladu s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, pa je stvar tudi jasna: pogoji in rok plačila drugega in tretjega obroka (tretjine) nadomestila za degradacijo in uzurpacijo naj bi se torej v odločbi o odmeri, ki se itak praviloma izda po že izdanem lokacijskem dovoljenju, naslonili na pogoje in roke, kot bodo, glede na pogoje iz lokacijskega dovoljenja, določeni v gradbenem dovoljenju. Ravnokar navedeno pa se seveda uporabi tudi v primeru, če bi investitor za legalizacijo vložil zahtevo po 33.a členu ZGO (enotno dovoljenje za gradnjo).

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.