Lastništvo prostorske dokumentacije

Kdo je lastnik prostorske dokumentacije prejšnje občine oziroma kako jo je mogoče razdeliti med UE in občinami,ki so na novo nastale na njenem območju?

(NN)

ODGOVOR:

Najprej je potrebno ugotoviti, da tudi iz predmetne vprašanja izhaja, da zakonski prehod na lokalno samoupravo, v praktičnem smislu, ni (bil) dovolj podrobno urejen, zaradi česar tudi sicer še sedaj prihaja do sporov glede delitve premoženja, tako med državo in občino, kot med na območju prejšnje občine novonastalimi občinami samimi. Ne glede na navedeno pa je potrebno pojasniti naslednje: (vsaka) občina bi morala ob svoji ustanovitvi (oziroma najkasneje do 31.12.94) vzpostaviti in nato voditi ustrezno evidenco nad svojimi predpisi, torej tudi nad prostorskimi akti. Takšna evidenca pa se ne nanaša le na prostorske akte in z njimi povezane dokumente iz občinske pristojnosti (prostorsko dokumentacijo), ki jih je že sprejela kot novoustanovljena občina, saj je še veliko (večina) prostorskih aktov, ki veljajo za novo občino in jih je sprejemala stara občina. Zato bi morala "delitvena bilanca" med staro občino, to je občino, ki je razpolagala s tem materialom in novo(imi) občino(ami) že takrat zajeti tudi (vse) prostorske akte, kar zlasti velja za občine, ki so se ustanovile na območju stare občine. Ta zahteva temelji na 21. in 29. členu zakona o lokalni samoupravi (ZLS), po kateri je izvirna naloga občine, da omogoča pogoje za gospodarski razvoj (torej tudi za razvoj v prostoru) in ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj ter da (s tem v zvezi) sprejema prostorske in druge plane razvoja, skratka, da na svojem območju ureja prostor, razen zakonsko določenih izjem.

Da pa je lahko na področju urejanja prostora (nova) občina sposobna opravljati svojo funkcijo, pa mora seveda razpolagati z ustreznimi prostorskimi akti in drugimi dokumenti v zvezi z urejanjem prostora, pri čemer je glede na njeno izvirno pristojnost ona odgovorna, da o njih vodi uradno evidenco in arhiv. Zato bi morala nova občina od stare dobiti vsaj duplikate prostorskih aktov (ne le odloke, temveč tudi overjeno kartografsko gradivo) in druge dokumentacije v zvezi z urejanjem prostora iz njene pristojnosti in veljavne na njenem teritoriju in jih vključiti v svojo uradno evidenco in arhiv, saj mora voditi evidenco in arhiv o vseh veljavnih aktih iz njene pristojnosti na njenem teritoriju. Torej je bilo treba, po našem mnenju, že takoj po 1.1.1995 opraviti najprej razdelitev (tudi) "prostorskega materiala" med staro in novo nastalimi občinami.

Ker si je na področju urejanja prostora država z zakonom o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin (ZPDF, Uradni list RS, št. 29/95 in 44/96 -odločba US)) pridržala pristojnost izdajanja dovoljenj za posege v prostor in drugih upravnih zadev (in inšpekcijsko nadzorstvo), kar se opravlja v UE (oziroma izpostavah pristojnih inšpektoratov), je bila občina v skladu z omenjenim zakonom dolžna omogočiti državi opravljanje teh nalog, to je, podobno kot pri delitvi med staro in novo občino, dati UE na razpolago na njenem območju veljavne prostorske akte z ustreznim kartografskim gradivom in druge dokumente iz občinske pristojnosti, ki jih potrebuje UE za vodenje upravnega postopka dovoljevanja posegov v prostor. To velja seveda tudi za vso novo prostorsko dokumentacijo oziroma prostorske akte, ki jih tudi po 1.1.1995 sprejema nova občina.

Kot rečeno pa velja, da je občina dolžna voditi uradno evidenco in arhiv o omenjenih gradivih, torej je ona njihov "gospodar", da mora torej ona omogočiti delovanje UE na obravnavanem področju in ne obratno. V obratnem primeru bi namreč veljalo, da npr. s še veljavnimi prostorskimi akti, sprejetimi pred ustanovitvijo novih občin, razpolaga država, za kar pa ni nikakršne zakonske opore. Iz zakona o upravi (ZUpr, Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95), členov 101 do 103, zlasti pa iz tretjega odstavka 103. člena, ki po presoji ustavnega sodišča tudi sicer ni v neskladju z ustavo, izhaja po našem mnenju načelo, da so celotna tedanja družbena sredstva starih občin, kot družbenopolitičnih skupnosti (DPS), še naprej od njih, torej tudi od novih občin in da torej niso prešla v “premoženje” (tudi novo nastalih) upravnih enot. Ker pa je s prvim odstavkom 103. člena ZUpr, v povezavi z ZPDF tudi določeno, da s 1.1.1995 upravne enote prevzamejo poleg delavcev in ustreznega dela administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev prejšnjih občinskih upravnih organov, ki so jih po 5. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije do 31.12.1994 opravljali organi občin na podlagi predpisov, izdanih pred uveljavitvijo Ustave Republike Slovenije, tudi dokumentarno gradivo in nedokončane zadeve, pa to ne more pomeniti kar zamenjavo “lastništva”.

Ker pa se je zakonodajalec, ob pripravi in sprejemanju zakonov, s katerimi se je ustanovila lokalna samouprava, tudi zavedal, da lahko po njeni ustanovitvi na določenih področjih pride do nepričakovanih zapletov, je z 39. členom zakona o upravi (ZUpr) tudi določil, da se za sodelovanje med upravno enoto in lokalnimi skupnostmi ustanovi poseben sosvet načelnika upravne enote, kot njegov posvetovalni organ, ter da člane sosveta izvolijo pristojni organi lokalnih skupnosti in da sosvet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje nalog upravne enote in daje načelniku mnenja in predloge. Na takšnem sosvetu pa se seveda lahko obravnavajo in ustrezno razrešijo tudi vsa takšna vprašanja, kot to izhaja iz dopisa oziroma zahteve Občine Idrija.

Zato je mogoče na koncu tudi ugotoviti, da do nepotrebnih zapletov, ki so v zvezi s prostorsko dokumentacijo, sploh ne bi prišlo, če bi ustrezno deloval(i) sosvet(i) načelnika UE in bi se na njem, občini v zvezi s prostorsko dokumentacijo, npr. morda ponudil določen predlog v stroškovnem smislu in podobno. Pri tem velja še dodati, da so razmerja med UE in občinami, katerim območja ležijo na njenem območju, izrecno regulirana z zakonom o upravi, posredno pa tudi z zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po prvem odstavku 37. člena ZUpr načelnik skrbi za takšno sodelovanje. Tako z zakonom o splošnem upravnem postopku iz leta 1986, ki se še uporablja do 1.4.2000, kot tudi z novim zakonom (ZUP), ki je začel veljati 2.4.2000 (Uradni list RS, št. 80/99) pa je tudi urejeno, kako se daje pravna pomoč (v primeru “odločanja v upravnih stvareh). Novi ZUP v členu 33, v zvezi s členoma 5 in 34 določa, da mora občina ugoditi zaprosilu brez odlašanja. V “starem” ZUP pa je tudi s členoma 136 in 137 določeno (v novem ZUP pa ima tudi podobne določbe), da organ uradoma odredi izvedbo vsakega potrebnega dokaza, in da se od stranke ne zahteva predložitve dokaza, ki ga lahko hitreje preskrbi organ.

Z ZUP pa je tudi sicer jasno določeno, da se za uradno evidenco šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Potrdila oziroma druge listine o dejstvih, pa lahko, glede na prej navedene določbe ZUP, izdajajo le tisti organi (državni ali od lokalnih skupnosti), o katerih sami vodijo uradno evidenco. Takšne uradne evidence pa so evidence, vzpostavljene in vodene na podlagi navodila o vodenju kataloga podatkov iz evidenc o naravnih lastnostih prostora in o vodenju evidence dejanske rabe prostora (Uradni list SRS, št. 19/86), navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85), navodila o evidenci stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 11/88) in navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). Z navedenim navodilom o evidenci stavbnih zemljišč je npr. jasno določeno, da mora takšna evidenca izkazovati podatke po zemljiško-katastrskih parcelah, ki so stavbna zemljišča in po prostorskih ter statističnih enotah, po lastnikih oziroma uporabnikih, po legi in po stopnji komunalne opremljenosti. Z navodilom o prostorskih izvedbenih aktih pa je med drugim tudi določeno, kaj vse mora vsebovati odlok o njegovem sprejetju, torej tudi opis meje območja po parcelnih mejah, funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov prostor in podobno, ter kako se mora vse prej navedeno prikazati na geodetskih podlagah.

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.