Državni prostorski plan

Ali lahko daje ministrstvo občinam obvezna izhodišča iz državnega prostorskega plana, ker da je v občini več z dovoljenji zgrajenih objektov in naprav, kot jih je na ustreznih načrtih vrisanih in ker se želi prostor v kartah čimbolj približati dejanskemu stanju?

(NN)

ODGOVOR:

S prvim odstavkom 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je določeno, da se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občin pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov, torej s smiselno uporabo določb členov od 34. do vključno 40. člena in 42. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, URadni list SRS, št. 18/84 in naslednji). To pomeni, da mora vsaka občina najprej pripraviti in nato sprejeti program priprave vsakega prostorskega akta, ki ga namerava pripraviti in po predpisanem postopku sprejeti (ta korak ste že opravili), na podlagi programa priprave nato poskrbeti za izdelavo njegovega osnutka, ga javno razgrniti najmanj za mesec dni, v času javne razgrnitve organizirati ustrezne javne obravnave, po končani javni razgrnitvi pripraviti predlog stališč do prejetih pripomb in predlogov, s katerim se mora seznaniti občinski svet in ga sprejeti. Na podlagi stališč do pripomb in predlogov občina osnutek po potrebi dopolni oziroma popravi in nanj pridobiti vsa z zakonom predpisana in s programom priprave določena soglasja ter šele nato predlaga občinskemu svetu v sprejem takšen akt oziroma njegove spremembe ali dopolnitve.

V zvezi z zgoraj pojasnjenim pa je treba še poudariti, da se mora pri pripravi sprememb oziroma dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov upoštevati tudi navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85), s katerim je urejeno vse, kar je občina prosila, to je tudi, na kakšnih geodetskih podlagah se prostorske sestavine prikažejo. Upoštevati pa je potrebno tudi navodilo za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94). V tej zvezi tudi poudarjamo, da določbe zakona o urejanju prostora (ZUreP, Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), ki določajo pogoje in usmeritve za urejanje prostora, to je tudi pogoje za varovanje in smotrno rabo dobrin splošnega pomena in usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in določanje namenske rabe prostora (členi od 6. člena do vključno 22. člena) veljajo še vedno v nespremenjeni dikciji. Z navedenimi zakonskimi določbami pa je pravzaprav celo širše odgovorjeno na vsa vprašanja, ki jih je občina postavila. Podrobnejše odgovore pa, v zvezi z usmerjanjem poselitve v ureditvena območja naselij, se namreč lahko poiščejo tudi v 17. členu tega zakona in 10. členu prej navedenega navodila, ki določa, kako je treba naseljem omejiti ureditvena območja. Posebno pozornost pa velja usmeriti še na določbe 23., 24.. in 25. člena obravnavanega navodila, ki opredeljujejo sestavine (obvezno vsebino) tako tekstualnega kot kartografskega dela občinskih prostorskih planov, seveda pa tudi na 49. in 50.člen, s katerimi je omogočeno Vladi RS, da s svojimi mnenji o (ne)usklajenosti občinskih prostorskih planov z obveznimi državnimi izhodišči varuje javni interes.

V zvezi s pojasnjenim pa velja še dodati, da iz 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) jasno izhaja, da osnutka prostorskega izvedbenega akta, kakor tudi njegovih sprememb oziroma dopolnitev, ki ne bi temeljile v veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov, ni mogoče niti javno razgrniti, kaj šele sprejeti (z odlokom). Z ravnokar navedeno zakonsko določbo je namreč določeno, da občinski svet javno razgrnitev osnutka lahko odredi šele po tem, ko ugotovi, da je osnutek prostorskega izvedbenega akta ali njegovih sprememb oziroma dopolnitev, pripravljen v skladu z občinskimi planskimi akti in v skladu z zakonom. Ravnokar navedeno pomeni, da ni mogoče kar z enim sklepom javno razgrniti in na javnih obravnavah istočasno razpravljati o osnutku sprememb in dopolnitev občinskih planskih aktov ter o osnutkih sprememb in dopolnitev prostorskih izvedbenih aktov, ki "temeljijo" v še nesprejetih oziroma neuveljavljenih prostorskih sestavinah planskih aktov.

Z nobenim zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona pa ni določeno, da bi se morale prav vse pobude, za spremembe oziroma dopolnitve prostorskih aktov zainteresirani pravnih ali fizičnih oseb v programu priprave upoštevati. S programom priprave in nato v nadaljnji razdelavi strokovnih podlag se namreč lahko celo določilo, da se ne upošteva niti ena pobuda ali predlog, če bi se npr. ugotovilo, da takšne pobude in predlogi posegajo na takšna zavarovana območja, koder gradnja sploh ne more biti (nikdar) dovoljenja, npr. na najboljša kmetijska zemljišča, na območja, koder je občina zavarovala vire pitne vode, ipd. Isto seveda velja tudi za pripombe in predloge, ki jih zainteresirani dajejo v javni razgrnitvi osnutka. Seveda pa lahko vsakdo, ne le prej omenjeni pobudniki in predlagatelji, ki ne bi bili "vključeni" v spremenjeni oziroma dopolnjeni prostorski akt, ampak tudi drugi občani oziroma državljani Republike Slovenije ali njihova združenja, vložijo v skladu z zakonom o Ustavnem sodišču Republike Slovenije pri ustavnemu sodišču zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti kakršnegakoli predpisa, torej tudi občinskega oziroma v konkretnem primeru odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana določene občine, če za to seveda izkaže svoj pravni interes.

13.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.