Novice - Država in politika
novica
Na okrogli mizi o nacionalnem stanovanjskem programu smo ponovno slišali opozorila, ki se ponavljajo leta in leta
V Portorožu so v sklopu 21. tradicionalnega posveta Poslovanje z nepremičninami pripravili okroglo mizo o nacionalnem stanovanjskem programu. Na okrogli mizi so sodelovali številni znani obrazi: minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, župan Ljubljane Zoran Jankovič, strokovnjakinja za nepremičninsko področje doc. dr. Andreja Cirman, direktor Stanovanjskega sklada RS Primož Pirc in župan občine Pivka Robert Smrdelj. Okrogla miza je bila v začetku mirna, proti koncu pa so se kresala številna mnenja.
Dr. Roko Žarnić je priznal, da v preteklosti ni bilo dovolj storjenega za uresničitev nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2000 – 2009. Na ministrstvu so analizirali poročilo o uresničitvi programa in maja letos ustanovili svet za novi nacionalni stanovanjski program. Svet se je prvič sestal šele oktobra, drugič pa novembra. Kasneje je minister slišal očitke, da je svet premalo široko zastavljen in da bi v njem morali sodelovati predstavniki vseh ministrstev, gospodarstva in sindikatov, saj ima program vplive na vseh družbenih področjih. Dr. Roko Žarnić je izpostavil, da je veliko stanovanj praznih in pri tem navedel za Ljubljano podatek 16.000 praznih stanovanj. Župan Janković se je tej številki čudil, saj je po njegovem mnenju previsoka. Pritrdil mu je Primož Pirc. Veliko stanovanj je potrebnih celovite prenove, saj niso potresno varna ne energetsko varčna. Pri zagotavljanju obnov bi lahko tvorno sodelovala Stanovanjski sklad RS in Eko sklad. Razmisliti bi bilo treba tudi o možnostih povečanja števila najemnih stanovanj, saj ima Slovenija zelo velik delež lastniških stanovanj, je razmišljal minister.
Doc. dr. Andreja Cirmana je bila zelo kritična do neuresničevanja dosedanjega nacionalnega stanovanjskega programa. Poudarila je, da je bila glavna težava nezadostno financiranje zastavljenih programov. Novi nacionalni stanovanjski program potrebujemo, vendar moramo vedeti, kam želimo z njim priti. Njegovo oblikovanje pa ne sme biti domena le Ministrstva za okolje in prostor, kot je bilo pri starem, temveč vseh ministrstev, ki pokrivajo gospodarstvo, energetiko, finance in socialne zadeve. Novi program ne sme biti le strateško dober, temveč mora biti operativen, torej mora vsebovati napotke za njegovo uresničevanje. Opozorila pa je še na dve prihajajoči dejstvi: v prihodnosti se bomo srečevali s starajočim se prebivalstvom in vedno dražjo energijo, kar mora progam upoštevati.
Oba župana sta opozorila, da se občine srečujejo s številnimi zapleti, ki jih povzročajo razne državne institucije pri izdelavi novih prostorskih načrtov, kar zelo podaljšuje čas do njihovega sprejetja. Posledično občine ne morejo pravočasno zagotavljati dovolj zazidljivih zemljišč. Zato je nujno, da se postopki močno pospešijo. Robert Smrdelj, župan Pivke in predsednik združenja občin Slovenije pa je opozoril tudi na problem, da morajo občine zaradi premalo sredstev prodajati lastna stanovanja in druge nepremičnine, da lahko izpolnjujejo z zakonom določene obveznosti, ker država ne poskrbi za ustrezno financiranje. Podaril je tudi, da bi morali spodbuditi zasebno gradnjo najemnih stanovanj.
Zoran Janković je izpostavil, da se bodo mogle vlade (ta in prihodnje) odločiti kaj želijo in ali bo stanovanjska politika lahko vsem zagotovila spodobna stanovanja. Politika bo morala najti soglasje, kaj želimo v Sloveniji, pozicija in opozicija pa bosta morala doseči soglasje o enotni stanovanjski in prostorski politiki.
Direktor stanovanjskega sklada RS Primož Pirc je v svojem uvodnem govoru povedal, da je Stanovanjski sklad naredil zelo uspešen sistem za povezavo lokalnih skupnosti in države pri pridobivanju evropskih sredstev, česar pa pri nas nihče ne obeša na veliki zvon. Sistem je tako dober, da ga hodijo preučevat iz Evropske komisije in drugih držav EU.
V novem stanovanjskem programu bi si morali postaviti realne cilje, je poudaril Pirc in ne bi smeli eksperimentirati, ker danes denarja ni in ga še nekaj časa ne bo. Nadaljevati moramo iz obstoječega programa, pri čemer je korak naprej danes, v težkih razmerah, mnogo lažji, kot pa bi bil v dobrem obdobju.
Po uvodnih govorih udeležencev se je razplamtela živahna debata med sodelujočimi in poslušalci. Največ govora je bilo o najemnih stanovanjih in najemnem trgu, ki je neurejen. Joška Hegler, direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada, se je spraševala, ali so nova stanovanja, ki se gradijo danes, sploh primerna za neprofitna najemna stanovanja, saj imajo premalo različnih prostorov in neustrezne tlorise. Si država lahko privošči subvencioniranje takšnih stanovanj, ki ne opravljajo dobro svoje osnovne naloge?
Edo Pirkmajer, predsednik združenja lastnikov stanovanj, se je spraševal ali je smiselno dajati toliko poudarkov neprofitnim stanovanjem. Danes imamo le neprofitne najemnike in tržne najemnike, prehajanje med tema skupinama pa je zelo težko. Zato je predlagal, da se uvede subvencioniranje tržne najemnine. S strani udeleženk z ministrstva za okolje in prostor je bil deležen pojasnila, da subvencije obstajajo, vendar pa niso dobro zastavljene in jih je težko koristiti, ker so omejitve prehude. Do tega je prišlo, ker pri oblikovanju subvencij niso imeli ustreznih podatkov o dejanskih najemninah.
Slišali smo tudi opozorilo, da obstoječa davčna politika pohablja najemni trg in ljudi sili v oddajanje na črno, saj je najemnina dvakrat obdavčena. Okrogla miza se je zaključila z mislijo iz občinstva, da se že leta in leta opozarja na iste probleme in predlaga rešitve, a jih politiki ne upoštevajo.
Vir: SLONEPMinister priznava napake
Dr. Roko Žarnić je priznal, da v preteklosti ni bilo dovolj storjenega za uresničitev nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2000 – 2009. Na ministrstvu so analizirali poročilo o uresničitvi programa in maja letos ustanovili svet za novi nacionalni stanovanjski program. Svet se je prvič sestal šele oktobra, drugič pa novembra. Kasneje je minister slišal očitke, da je svet premalo široko zastavljen in da bi v njem morali sodelovati predstavniki vseh ministrstev, gospodarstva in sindikatov, saj ima program vplive na vseh družbenih področjih. Dr. Roko Žarnić je izpostavil, da je veliko stanovanj praznih in pri tem navedel za Ljubljano podatek 16.000 praznih stanovanj. Župan Janković se je tej številki čudil, saj je po njegovem mnenju previsoka. Pritrdil mu je Primož Pirc. Veliko stanovanj je potrebnih celovite prenove, saj niso potresno varna ne energetsko varčna. Pri zagotavljanju obnov bi lahko tvorno sodelovala Stanovanjski sklad RS in Eko sklad. Razmisliti bi bilo treba tudi o možnostih povečanja števila najemnih stanovanj, saj ima Slovenija zelo velik delež lastniških stanovanj, je razmišljal minister.
Stroka: nacionalni stanovanjski program potrebujemo, a moramo vedeti, kaj želimo
Doc. dr. Andreja Cirmana je bila zelo kritična do neuresničevanja dosedanjega nacionalnega stanovanjskega programa. Poudarila je, da je bila glavna težava nezadostno financiranje zastavljenih programov. Novi nacionalni stanovanjski program potrebujemo, vendar moramo vedeti, kam želimo z njim priti. Njegovo oblikovanje pa ne sme biti domena le Ministrstva za okolje in prostor, kot je bilo pri starem, temveč vseh ministrstev, ki pokrivajo gospodarstvo, energetiko, finance in socialne zadeve. Novi program ne sme biti le strateško dober, temveč mora biti operativen, torej mora vsebovati napotke za njegovo uresničevanje. Opozorila pa je še na dve prihajajoči dejstvi: v prihodnosti se bomo srečevali s starajočim se prebivalstvom in vedno dražjo energijo, kar mora progam upoštevati.
Občine se srečujejo s številnimi problemi pri izdelavi novih prostorskih načrtov
Oba župana sta opozorila, da se občine srečujejo s številnimi zapleti, ki jih povzročajo razne državne institucije pri izdelavi novih prostorskih načrtov, kar zelo podaljšuje čas do njihovega sprejetja. Posledično občine ne morejo pravočasno zagotavljati dovolj zazidljivih zemljišč. Zato je nujno, da se postopki močno pospešijo. Robert Smrdelj, župan Pivke in predsednik združenja občin Slovenije pa je opozoril tudi na problem, da morajo občine zaradi premalo sredstev prodajati lastna stanovanja in druge nepremičnine, da lahko izpolnjujejo z zakonom določene obveznosti, ker država ne poskrbi za ustrezno financiranje. Podaril je tudi, da bi morali spodbuditi zasebno gradnjo najemnih stanovanj.
Zoran Janković je izpostavil, da se bodo mogle vlade (ta in prihodnje) odločiti kaj želijo in ali bo stanovanjska politika lahko vsem zagotovila spodobna stanovanja. Politika bo morala najti soglasje, kaj želimo v Sloveniji, pozicija in opozicija pa bosta morala doseči soglasje o enotni stanovanjski in prostorski politiki.
Stanovanjski sklad RS je naredil sistem za povezavo lokalnih skupnosti in države za črpanje evropskih sredstev
Direktor stanovanjskega sklada RS Primož Pirc je v svojem uvodnem govoru povedal, da je Stanovanjski sklad naredil zelo uspešen sistem za povezavo lokalnih skupnosti in države pri pridobivanju evropskih sredstev, česar pa pri nas nihče ne obeša na veliki zvon. Sistem je tako dober, da ga hodijo preučevat iz Evropske komisije in drugih držav EU.
V novem stanovanjskem programu bi si morali postaviti realne cilje, je poudaril Pirc in ne bi smeli eksperimentirati, ker danes denarja ni in ga še nekaj časa ne bo. Nadaljevati moramo iz obstoječega programa, pri čemer je korak naprej danes, v težkih razmerah, mnogo lažji, kot pa bi bil v dobrem obdobju.
Leta in leta se opozarja in zahteva spremembe, a stori se nič
Po uvodnih govorih udeležencev se je razplamtela živahna debata med sodelujočimi in poslušalci. Največ govora je bilo o najemnih stanovanjih in najemnem trgu, ki je neurejen. Joška Hegler, direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada, se je spraševala, ali so nova stanovanja, ki se gradijo danes, sploh primerna za neprofitna najemna stanovanja, saj imajo premalo različnih prostorov in neustrezne tlorise. Si država lahko privošči subvencioniranje takšnih stanovanj, ki ne opravljajo dobro svoje osnovne naloge?
Edo Pirkmajer, predsednik združenja lastnikov stanovanj, se je spraševal ali je smiselno dajati toliko poudarkov neprofitnim stanovanjem. Danes imamo le neprofitne najemnike in tržne najemnike, prehajanje med tema skupinama pa je zelo težko. Zato je predlagal, da se uvede subvencioniranje tržne najemnine. S strani udeleženk z ministrstva za okolje in prostor je bil deležen pojasnila, da subvencije obstajajo, vendar pa niso dobro zastavljene in jih je težko koristiti, ker so omejitve prehude. Do tega je prišlo, ker pri oblikovanju subvencij niso imeli ustreznih podatkov o dejanskih najemninah.
Slišali smo tudi opozorilo, da obstoječa davčna politika pohablja najemni trg in ljudi sili v oddajanje na črno, saj je najemnina dvakrat obdavčena. Okrogla miza se je zaključila z mislijo iz občinstva, da se že leta in leta opozarja na iste probleme in predlaga rešitve, a jih politiki ne upoštevajo.
SLONEP.net