Kako bo z novogradnjami in s cenami stanovanj v Ljubljani
VPRAŠANJE:Glede na nacionalno varčevalno shemo in različna mnenja me zanima, kaksne so možnosti, da se bo Ljubljani v naslednjih letih po normalnih cenah kupilo stanovanje.
(NN)
ODGOVOR:
Upoštevati je treba, da se je šele z novim zakonom pomembno spremenila zakonodaja na tem področju, s čimer je načeloma omogočeno nekoliko enostavnejše poseganje v prostor, ki pa je za mnoge še vedno preveč restriktivno (Mrkaić M) in ne rešuje nekaterih bistvenih problemov (Jerman B.). Ogledati si torej velja utemeljitev in sam zakon o urejanju prostora začel veljati z letom 2003.
Mesto Ljubljana pa se s to problematiko seveda ukvarja že dlje časa. Ocene uspešnosti so različne, saj so znani številni kritični zapisi, posebej v Mladini v letu 2001 (npr. gradbeni lobiji), kar najdemo v iskalniku z ustreznimi ključnimi besedami tednika Mladina ali v iskalniku Slonep za članke v letu 2001.
Novejše prenove prostroskega načrta se je Mesto lotilo precej demokratično. O prostorski zasnovi Mestne občine Ljubljane je bila izvedena razstava že v letu 2001, precej pa se je o tem govorilo sredi leta 2002 , saj je takrat Oddelek za urbanizem podal zasnovo do leta 2020. Poudariti velja, da se je prejšnji prostorski plan 1986-2000 že dodobra iztekel. Komentarji k novemu dokumentu so bili različni.
Na tej osnovi so bili sprejeti določeni odloki, kot npr. o spremembi plana na obomočju Viča in Šiške, kar najdemo tudi med siceršnjimi odloki Mesta Ljubljane, pa tudi na straneh Slonep (najenostavneje kar z iskalnikom), kjer so obdelane vse relevantne objave v Uradnem listu.
Ob tem velja spomniti tudi na odlok, ki ga je Mesto sprejelo v začetku leta o povprečni gradbeni ceni stanovanj, ki znaša 170.000 Sit/m2.
Ko se v letu 2003 vse bolj bliža iztek Varčevalne sheme, pa se vse bolj ugotavlja, da je stanovanj in tudi samih zazidalnih parcel premalo, zato naj bi cene naraščale. V Financah celo najdemo prostorsko zasnovo Mestne oblčine Ljubljana, kjer je to pomanjkanje - če uporabimo ustrezno povečavo - eksplicitno razvidno.
Že dolgo je torej znano, da bo ob izteku sheme v Ljubljani stanovanj premalo. Stanovanjski sklad zato pospešeno uresničuje svojo novo strategijo (okoli 6000 stanovanj do leta 2007), s katero se pojavlja - ne samo kot vzpodbujevalec varčevanja in ugodnih kreditov - tudi kot neposredni investitor stanovanj, o čemer najdemo več informacij v zapisih iz leta 2002. Pospešeno gradnjo okoli 17,000 novih stanovanj v dobrih desetih letih pa napoveduje tudi županja Simšičeva.
Kljub nekaterim dramatičnim opozorilom o naraščanju cen (ki so v Ljubljani po nekaterih ocenah menda že presegli cene mnogih evropskih prestolnic, npr.Dunaja), pa poznavalci večinoma napovedujejo le nadaljnji zmeren porast cen stanovanj v Ljubljani za nekaj več kot 10% letno ob sprostitvi v naslednjih dveh letih.
Nekateri zato razumejo omembe Stanovanjskega sklada (g. Oven), da naj bi Ljubljani grozilo povečanje cen stanovanj celo za 80%, predvsem kot taktiziranje za dodatna državna sredstva za gradnjo, ali pa celo kot potezo, ki gre na roko gradbenemu lobiju. Z nadaljnjimi cestnimi povezavami in izgradnjo infrastrukture (šole, trgovine) naj bi namreč okolica Ljubljane dobila dodatno privlačnost, ki bi močno nižala pritisk na cene v prestolnici.
O določeni stabilnosti pri poslovnih prostorih in zgolj rahli rasti govori tudi poglobljeni novinarski zapis v Financah, ki je v tem trenutku eden kvallitetnejših uvidov v problematiko. Iz njega lahko razberemo, da so cene v letu dni nekoliko narasle, in sicer najmanj z dosedanjim trendom. Po vseh verjetnosti pa bo analiza cen Slonep za to obdobje pokazala, da so cene stanovanj v Ljubljani v zadnjem letu rasle nekoliko hitreje kot prejšnja leta, ko je bila povprečna letna rast (v DEM) okoli 7%. Vsekakor pa je v zadnjem letu (2002) bistveno hitrejša rast (precej več kot 10% letni porast) cen v zadnjem letu značilna za najmanj garsonjere.
Za kupce, ki jih zanimajo stanovanja v centru mesta, posebej pa garsonjere, verjetno veljajo kritične ugotovitve, da cene stanovanj rastejo hitreje kot pa primerjalni prihranek pri varčevanju in odgovarjajočem kreditu iz Nacionalne varčevalne sheme. Zanje je verjetno zato primerneje - če optimizirajo število kupljenih kvadratnih metrov - izbrati takojšen bančni kredit in kupiti stanovanje čimpreje (seveda le, če se o koliščine ne spremenijo in glavnina varčevalcev takoj uporabi tovrstne kredite). Za stanovanja, ki se bodo gradila z netržnimi investitorskim sredstvi Stanovanjskega sklada - predvsem večje soseske - pa je verjetno pričakovati ugodnejše cene (morda celo nižje od sedanjih tržnih), čeprav tudi to ni povsem gotovo, saj trenutna in tudi projicirana ponudba za naslednjih nekaj let zaostaja za povpraševanjem. V primeru prevelikega povpraševanja namreč lahko višanju cen kljubuje le neprofitni investitor, ki izbira srečne dobitnike po nekem sistemu točkovanja (podobno kot pri neprofitnih stanovanjih za najem) ali z žrebom.
Na ta način lahko Stanovanjski sklad tudi v bodoče pogosto preseneti in se še večrat izkaže s podobnim posegom kot v Lavrici, kjer so državljani - kljub končni izbiri z žrebom in nekaterim kritičnim komentarjem - dobili ugodna stanovanja.
Oglejte si še:
12.02.2003 (SLONEP)
Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.
Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!
Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.