Razporeditev notranjih prostorov

Znani arhitekt Le Corbusier je hišo primerjal s človeškim organizmom: delovni kabinet je primerjal z glavo, dnevni prostor s srcem, kuhinjo z želodcem, sanitarije s črevesjem, vodovod in odtoke z žilami in živčnim sistemom. Trdil je, da je hiša lahko lepa takrat, kadar so v njenem organizmu organi v pravilnem medsebojnem odnosu, da delujejo tako brezhibno, kakor zdravo človeško telo.

Poleg tega fiziološkega delovanja hiše kot organizma, pa mora hiša zagotavljati tudi, kot smo že omenili, občutek varnega zatočišča, občutek zaupljivosti, možnosti tesnih stikov z družino, za intimnost in osamo, skratka občutek, da smo zares doma.

Vsaka hiša naj bi bila zasnovana tako, da bi omogočala enakovredne bivalne možnosti za vse vrste uporabnikov, tudi za telesno prizadete. Pri tem je pomembna velikost stopnišča in pa oblika stopnice. Ta namreč ne sme imeti previsa (zoba), ob katerega se zlasti starejši ljudje radi zataknejo, še posebej, če so njihove gibalne možnosti še dodatno okrnjene, npr. zaradi bergel, proteze. Vsako stopnišče pa mora seveda imeti tudi držaj. Nadalje je pomembna neovirana dostopnost v pritličje hiše, za ljudi z gibalnimi ovirami (invalide, starejše,…). Tudi pri širini vrat je treba paziti, da so vedno primerne velikosti, da skoznje pride invalidski voziček.

V bivalni arhitekturi poznamo ključne, funkcionalne in gibljive, bivalno poudarjene prostore. Med nevtralne prostore uvrščamo predvsem kuhinjo in sanitarije, medtem ko prištevamo k poudarjenim prostorom vse bivalne prostore, od skupnih družinskih oz. dnevnih prostorov, do zasebnih oz. nočnih prostorov. Pomembni sta tako ločljivost kot tudi povezava teh prostorov, v smislu slušnih in vidnih funkcij; spalnica staršev in sobe majhnih otrok naj bodo le v slišni oz. klicni razdalji, kuhinja in prostor, kjer se otrok igra pa tudi v vidno dojemljivi oddaljenosti.

Dnevna soba

Izrednega pomena je, da dnevna soba ni zaprtega tipa, torej dostopna samo občasno, ob obiskih, temveč da vabi s svojim pristnim bivalnim ozračjem tudi domačega gosta k vstopu in bivanju. Ker se v tej družinski sobi, zaradi dopoldanske odsotnosti (obveznosti, kot so šola, služba,…), zadržujemo večidel v popoldanskem in večernem času, je priporočljivo, da je prostor obrnjen na južno in zahodno stran. Tako imamo v zimskem obdobju zaželeno sonce in tudi boljšo osvetlitev, medtem ko lahko poleti v opoldanskem času zastremo južno okno, popoldne pa zahodno, s čimer preprečimo pregrevanje prostora, ne da bi s tem bistveno zmanjšali naravno osvetlitev prostora. Dvojna orientacija poskrbi tudi za to, da je osvetlitev enakomerneje porazdeljena in da so pogledi iz hiše različni in s tem pestrejši. Če okno meji na vrt, ga lahko nadomestimo z balkonskimi vrati, ki omogočajo neposredni dostop na vrt ali vrtno teraso. Dobra rešitev je tudi posredni dostop na vrt skozi steklenjak ali zimski vrt, ki ga lahko uredimo kot uporaben podaljšek dnevne sobe. Arhitekti ga radi imenujejo tudi »zelena soba«.

Kuhinja

V 19. stoletju je začela postajati popularna združitev kuhinje z dnevno sobo. Ta je gospodinji omogočala, da je opravljala svoja dela v kuhinji in hkrati nadzorovala otroke, ki so bivali v dnevni sobi. Smotrna in odprta povezava med kuhinjo in dnevno sobo z vmesnim jedilnim kotom kot povezovalnim členom, je še danes za mnoge uporabnike zelo zaželena rešitev. Kuhinja se v takem primeru navadno postavi v nišo, mogoča pa je sicer tudi postavitev samostojnega kuhinjskega bloka sredi prostora, kjer pa sta pogoja seveda dovolj svetlobe in možnost prezračevanja. Jedilni kot mora biti dovolj velik, da lahko sprejme tudi kakšnega gosta več. Domačnost jedilnega prostora bomo najlažje dosegli takrat, ko si ga bomo omislili v kotu, z namestitvijo klopi.

Spalni prostori

So najbolj zasebni del stanovanja. Po ustaljeni opredelitvi vključujemo mednje spalnico staršev, otroške sobe in pa morebitno sobo za gosta ali druge, npr. starejše člane družine, če ti prebivajo z nami. Ker v spalnici zakonca dejansko preživita zgolj noč, ni pomembno, da je spalnica velik prostor, mora pa biti dobro zasnovana, vključno z notranjo opremo, da omogoča varno zatočišče. Nasprotno v otroških sobah otroci ne samo spijo, ampak se tudi učijo, igrajo in se gibljejo, zato potrebujejo večje površine. Pri tem je pomembno, da namestimo igralne in delovne površine bliže oknu in svetlobi.

Kabinet

Je navadno prostor, ki ne dosega površine normalne sobe in služi največkrat za delovni prostor. Kabinet mora biti temu primerno opremljen in zasnovan, tako glede naravne svetlobe, ki nam bo na voljo v tem prostoru, kot glede postavitve vseh potrebnih pripomočkov v sam prostor.

Kopalnica

V današnjem času je kopalnica zelo pomemben prostor, saj ne služi več zgolj za osebno higieno, temveč tudi kot prostor za sprostitev. Lepo je, če je kopalnica lahko naravno osvetljena, da posije vanjo sonce, pa tudi, če je v njej kaj zelenja. Še večje razkošje pa lahko ustvarimo, če kopalnico povežemo z zimskim vrtom.

Spremljajoči prostori

Dober načrtovalec bo v načrtu predvidel spremljajoče prostore, med njimi predvsem:

  • shrambo za živila, kar omogoča prihranek prostora v kuhinji. Poleg tega omogoča shramba tudi kakovostnejšo hrambo živil.
  • gospodinjski kotiček, v katerem gospodinja čisti, pere, lika, šiva in opravlja druga opravila, ki jih v kuhinji ali drugem prostoru ne more. Za ta prostor je pomembno, da je blizu kuhinje, kar olajšuje gospodinji sočasnost dela, prednost pa je tudi v skupni instalacijski opremi.
  • dnevno toaleto, ki služi za osebno ureditev, poleg tega je priročna tudi, kadar se nekdo ureja ali sprošča v kopalnici.

Balkoni

Ljudje imamo navado pri gradnji hiše nekoliko pretiravati z balkoni. Roko na srce, se, sodeč po izkušnjah, stanovalci le redko zadržujejo na balkonih, posebno še, kadar imajo možnost neposrednega dostopa iz hiše v naravo, na vrt ali v sadovnjak. Je pa balkon včasih primeren, če je obrnjen proti jutranjemu soncu in zelenju, saj nas zelo hitro poveže z naravnim okoljem.

Klet

Če je hiša podkletena, je klet dobro izkoristiti za kurilnico in za klet v ožjem pomenu besede, to je za shranjevanje poljščin, ozimnice, sadja in zelenjave, včasih tudi vina. Del kleti lahko pride prav tudi za priročno delavnico, saj pomeni popoldanski čas ob izbranem »konjičku«, čas sprostitve in oddiha. Ker je skoraj vsak lastnik individualne hiše tudi vrtičkar, posvetimo primerno pozornost stranskim prostorom za shranjevanje povrtnine in sadja ter za vrtno orodje.

Garaža

Garažo lahko zgradimo v podkletenem delu hiše, ali pa ji namenimo prostor poleg hiše. V slednjem primeru to pomeni izgubo prostora, ki bi ga sicer lahko namenili za ureditev zunanjih površin. Vsekakor pa je garaža potreben in uporaben prostor v hiši.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje