Novice - Načrtovanje

novica

Les je pravi odgovor na podnebne spremembe

Objavljeno dne 09.11.2009

»Vsesplošna raba lesa (za izdelke in objekte) bi znatno prispevala k znižanju porabe energije (energetski neodvisnosti) ter uravnoteženemu razvoju Slovenije (razvoju podeželja« je zapisal dr. Franc Pohleven v knjigi Gradnja z lesom. Ko smo se pogovarjali z njim, smo začutili ljubezen in spoštovanje do lesa ter preprostost in veličino človeka z jasno vizijo o tem, da bi lahko prestrukturirali lesno predelovalno industrijo, da bi ta postala perspektivna gospodarska panoga in bi bilo življenje vseh nas kakovostnejše. Najprej nam je orisal les kot edinstven naravni material z estetskega videza, ki skladišči ogljikov dioksid iz zraka, zatem pa nam je predstavil tudi stanje v lesno-predelovalni industriji in svojo vizijo.

Dr. Franc Pohleven je po izobrazbi biolog, a po srcu lesar in med številnimi vodilnimi funkcijami tudi glavni urednik revije Les, ki že 60 let intenzivno promovira les in lesne izdelke. Pred štirimi leti je samoiniciativno ustanovil strokovno združenje – Svet za les, ki združuje ugledne strokovnjake z različnih področij, kjer se les uporablja: arhitekte, gradbenike, etnologe, geografe, umetnike, pedagoge,… Namen tega združenja je široka promocija lesa, našega edinega obnovljivega surovinskega vira. V okviru Sveta je lani organiziral razstavo o lesu z naslovom Čar lesa. Na razstavi so bili prikazani različni možni vidiki rabe lesa, s tem pa je bila narejena promocija l uporabe lesa in lesnih izdelkov v gradbeništvu in bivalnem okolju. Na ta način je skušal seznaniti širšo javnost, da z odločitvijo za leseni izdelek pripomoremo k blažitvi podnebnih sprememb in posameznikom približati lepote in prednosti lesa.

Les – zeleno zlato

Les je čudovit, blago dišeč material preteklosti in zeleno zlato prihodnosti. Je prijazen do okolja, za njegovo pridobivanje je potrebno bistveno manj energije kot za jeklo, beton ali plastiko. Ponuja naravno toplotno zaščito brez primere in v prostoru regulira vlažnost zraka. Če ga pravilno vgradimo, je tudi brez kemične zaščite trajen in odporen proti škodljivcem. Les se v požarih obnaša boljše kot drugi materiali, saj je tudi zoglenela konstrukcija še vedno nosilna.


Les lahko uporabljamo v različne namene, tudi za izdelavo kolesa (fotografija: MP)

Les nas spremlja od zibke do krste, saj ima širok razpon uporabe. Je nenadomestljiv material za notranjo opremo, ustvarja dobro počutje v stanovanju in prinaša vanj delček narave. Celo izrabljene lesne izdelke in ostanke predelave lahko porabimo v energetske namene. Posebnost lesa je tudi v tem, da lesni izdelki znatno prispevajo k znižanju ogljikovega dioksida v ozračju. Tako gradnja z lesom in lesni izdelki nasploh prispevajo k zaščiti podnebja, saj kubični meter lesnih izdelkov v končnem izračunu zniža količino ogljikovega dioksida v ozračju za dve toni. Zato je les pravi odgovor na podnebne spremembe, nastale zaradi prekomernih količin toplogrednih plinov v ozračju.

Če les predelamo v izdelke, 20-krat bolj znižamo količino ogljikovega dioksida, kot, če bi enako količino lesa skurili. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali je smiselno kuriti les in porabljati energijo za proizvodnjo aluminija, železa, jekla, plastike iz uvoženih surovin, ko imamo lesa v Sloveniji v izobilju? Dr. Franc Pohleven že dolgo išče odgovor na vprašanje, zakaj država ohranja pri življenju železarne namesto, da bi podprla predelavo lesa in razvoj lesne industrije, ki je energetsko samozadostna. Za proizvodnjo enega železnega stola pokurimo toliko lesa, da bi ta zadoščal za proizvodnjo 30 lesenih stolov. Za izdelavo betona in kamene volne za izolacijo pasivne hiše se porabi toliko energije, kot je hiša iz naravnega materiala ne porabi v 100 letih? Dr. Franc Pohleven meni, da bi država morala spodbujati gradnjo iz sonaravnih materialov, ne pa iz energetsko potratnih. Rabo lesa za proizvodnjo lesenih izdelkov bi morala spodbujati vsaj toliko, kot poudarja ter stimulira energetsko izrabo lesa. Žal pa se lesa v Sloveniji še sramujemo in ni cenjen, kaj šele spoštovan.

Kaj se dogaja v lesnopredelovalni industriji pri nas in v tujini?

Številna lesnopredelovalna podjetja (Liko Vrhnika, Kli Logatec, Lipa Ajdovščina, Javor Pivka), ki so desetletja veljala za uspešna, so šla v likvidacijo. Že samo pogled preko meje v sosednjo Avstrijo kaže, da tam veje drug veter. V Avstriji živi 10 krat več ljudi od predelave lesa kot pri nas. Sosednja država namreč močno stimulira predelavo lesa in priporoča, da je vsaj 20 % hiš zgrajenih iz lesa. Z javnimi objekti iz lesa daje država zgled državljanom. V Kanadi je logično, da bo nova hiša lesena, pri nas pa je samoumevno, da bo zidana. Moderno švedsko mesto Växyö se je odločilo, da bo gradilo prihodnost na okolju prijazni in umni rabi lesa. Vse kar lahko, izdelajo iz tega naravnega materiala. Zgradili so nove bloke s 1.200 stanovanji, v katerih so lesena tla, stropi in celo dvigala. Zavedajo se namreč, da les vsrkava ogljikov dioksid, beton pa ne. V 15 letih so za 30 % znižali emisije toplogrednih plinov, do leta 2020 pa jih bodo prepolovili. Če bi se Slovenija tako preusmerila, bi lahko ogljikov dioksid prodajali.


Veliki leseni ladijski zabojniki v pristanišču Hamburg (fotografija: dr. Franc Pohleven)

Lesna industrija ima velik potencial, ki je zanemarjen in pogosto prezrt. Zato bi morali najprej ozavestiti ljudi o uporabnosti in prednostih lesnih izdelkov, pri čemer ima glavno vlogo država z javnimi naročili. Če bi zgradili konferenčni center za predsedovanje Evropski uniji na Brdu pri Kranju iz lesa, bi dali s tem zgled še marsikomu. Če bi država predpisala uporabo lesenih oken za vrtce, osnovne, srednje, višje in visoke šole ter za vsa ministrstva, bi domači proizvajalci imeli dela več kot dovolj; pa še uporabljali oz. vgrajevali bi lastno surovino in ne uvožene!

Dr. Franc Pohleven meni, da samo sprevržena ekonomija omogoča, da so, trenutno, plastična okna cenejša od lesenih. Pravi, da je vzrok za to v dejstvu, da proizvajalci plastike ne plačujejo davka za onesnaževanje okolja. Tako so izdelki iz jekla in betona pri nas nekajkrat prepoceni glede na to, kakšno okoljsko škodo povzročajo. Kdo jo bo poravnal? Navedel je primer podjetja Talum Kidričevo, ki porabi od 16 do 20 odstotkov vse slovenske električne energije, ob tem pa proizvaja strupene odpadke, ki jih odlagajo na vodovarstveno območje. Kazen za preseganje kvot emisije ogljikovega dioksida po Kjotskem protokolu na račun te industrije plačujemo vsi državljani (do leta 2012 mora Slovenija plačati 80 milijonov evrov)! To pomeni, da vsi državljani finančno podpiramo to proizvodnjo. Sredstva, ki jih sedaj namenjamo za odplačevanje kazni, bi morali preusmeriti za prestrukturiranje našega gospodarstva

Rešitev za lesnopredelovalno industrijo

Iz gospodarske krize lahko izidemo, če se opremo na lastne surovine, da predelujemo tisto, kar imamo doma. Preusmeriti bi se morali v energetsko manj potratne tehnologije. Porabo lesa v Sloveniji je treba povečati, saj je to obnovljiv naravni vir, njegova uporaba pa ugodno vpliva na upočasnitev klimatskih sprememb. Več kot 60 % Slovenije poraščajo gozdovi. To predstavlja 300 milijonov kubičnih metrov lesa. V Sloveniji posekamo slabo polovico možnega poseka, pa še tega znatni del pokurimo, kar je zelo nespametno, opozarja dr. Pohleven. Na leto priraste na Slovenca 4 m3 lesa, z izdelki ga porabimo le 0,2 m3. Ves čas pa dajemo prednost vsem drugim materialom, ki jih moramo proizvesti z veliko energije ali pa kupiti.

Kam torej z lesom?

Les bi morali v največji možni meri predelati in uporabiti doma kot surovino za lesnopredelovalno industrijo; ostanke, ki pri tem nastanejo pa kot vir energije. Izkoriščati bi ga morali z več inovativnosti, da bi proizvajali konkurenčne izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Imamo vrhunske strokovnjake in tudi v svetu priznane izdelke ter inovativne tehnološke postopke obdelave lesa, ki pa jih ne znamo dovolj izkoristiti.

Ustanoviti bi morali centre za predelavo lesa na gozdnatih področjih (Pohorje, Haloze, Kočevsko, Mežaklja, Pokljuka, Trnovski gozd, Prekmurje). Na Avstrijskem Štajerskem imajo ustavljenih že 30 takih centrov, pri nas pa prvi osnutek na pobudo lokalnih skupnosti nastaja na Banjški planoti. Predelava lesa bi tako potekala tam, kjer les nastaja. Lesna industrija je delovno intenzivna panoga in na ta način bi se ustvarilo kar nekaj delovnih mest v kraju bivanja. Tako ljudje ne bi izgubljali več dragocenega časa z vožnjo na delo. To bi tudi zmanjšalo porabo energije za transport in stroške, ki so s tem povezani. Zaposleni v bližini doma bi razvili večjo pripadnost kraju, regija in podeželje bi se bolj razvijalo. Obrati bi se sami oskrbovali z elektriko iz ostankov proizvodnje in bi bili neodvisni od elektrike iz omrežja.

Lokalna podjetja se ne bi ukvarjala z izvozom hlodovine, temveč s proizvodnjo in prodajo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo in tako prispevala k samooskrbi. Če bi država stimulirala nakup doma izdelanih lesenih izdelkov, bi se ti prodajali. Pospešena lesno predelovalna industrija bi povečala povpraševanje po lesu, hkrati pa proizvedla mnogo več lesnih ostankov, ki bi nato bili na voljo energetikom po nižji ceni. Z njimi bi se lahko greli.

Dr. Franc Pohleven je prepričan, da bi s predelavo lesa, ki zahteva malo energije in s katero bi nadomestili beton, jeklo, opeko, plastiko in steklo prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in celo prodajali kvote ogljikovega dioksida.

Urša Černivec

Vir: SLONEP
Dodaj v:
  • RSS Novice
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje