Arhitektura

Arhitektura je umetnost in znanost o načrtovanju človekovih gradenj na različnih ravneh, od urbanizma, krajinske arhitekture prek stavbarstva, do oblikovanja pohištva in industrijskega oblikovanja.

Najstarejši zapis o arhitekturni dejavnosti je delo De Architectura, latinskega avtorja Vitruvija. Ta v svojem delu utemeljuje arhitekturo kot dejavnost, ki je zasnovana na skladnosti in ravnotežju treh načel: lepote (venustas), trdnosti (firmitas) in koristnosti (utilitas).

V preteklosti je pogosto prihajalo do spora med dvema danes najtesneje povezanima dejavnostma; arhitekturo in gradbeništvom. Včasih je veljalo, da je arhitektura umetnost, gradbeništvo pa inženirstvo. Danes je takšna delitev nesprejemljiva. Sodelovanje arhitektov in inženirjev je izrednega pomena, saj je toliko kolikor je pomembna trdnost in zanesljivost zgradbe, pomembna tudi njena funkcionalnost in estetika, vse to pa seveda pelje v koristnost in uporabnost končnega objekta.

»Arhitektura je umetnost prostora. Čut za prostor pa je nekaj samolastnega. Vsak narod ima neke skupne naloge glede prostora, razporeditve prostorov in njihove konstrukcije…« je umetnost arhitekture opisal eden najpomembnejših slovenskih arhitektov Jože Plečnik, katerega stvaritve krasijo naše glavno mesto, Ljubljano.

O arhitekturi in arhitektih imajo ljudje različna mnenja. Nekateri jo obravnavajo zgolj kot tehniko graditve, spet drugi v njej vidijo tudi kulturo graditve. Dušan Moškon je Slovence v svojem delu »Kako graditi lepšo hišo na slovenskem« označil kot narod graditeljev. »Če gremo danes po naši deželi in slišimo od vsepovsod brneti ročne mešalce betona, se zdi, kot da smo resnični narod graditeljev; vsakdo obvlada že vse, od mešanja betona, polaganja izolacij pa do lepljenja ploščic. Ponavadi menijo taki tehnično naravnani ljudje, da so za dobro arhitekturo pomembni predvsem smotrna razporeditev prostorov, izbira gradiva in tehnično brezhiben detajl pa morda še kakšen okras na fasadi. Ko lastnik zgradi hišo po psevdoarhitekturnem tipskem načrtu, ki ga morda v pogledu razporeditve prostorov še nekako zadovolji, pa začenja pogrešati nekaj, kar bi hišo olepšalo in ji dalo pečat. Tako začne tipati po nadgradnji, ki pa se žal največkrat razodeva v naključnih likovnih dodatkih, kot je okraševanje fasad z raznimi ploščicami, mozaiki, lesenimi, zobčasto izvedenimi oblogami, kičasto oblikovanimi balkonskimi ograjami, itd.«

Pri arhitekturi pa gre dejansko za več kot golo uporabnost. Gre za neko nadgradnjo v duhovnem smislu, ko ustvarjamo prostor hiše, kjer smo doma, kjer ne iščemo le strehe nad glavo, temveč najdemo v njej zavetje in se dobro počutimo. Vse to lahko dosežemo v sodobni arhitekturi, s pravilnim razmerjem med prostorom in obliko. Kadar je prostor obdan s sestavinami, ki so urejene, uglašene na celoto in ne naključno postavljene, lahko govorimo o arhitekturi. Delno in naključno sestavljanje posameznih elementov na zgradbi je tisto, kar razvrednoti arhitekturo in kar laik le redko spozna in obvlada. Zaradi pretežno uporabniške naravnanosti pa se graditelji tega ne zavedajo.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog