Novice - Dokumentacija

novica

Izzivi povezani s pridobitvijo uporabnega dovoljenja

Objavljeno dne 06.05.2010

Uporabno dovoljenje je odločba, s katero upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, dovoli začetek uporabe objekta. Zakon o graditvi objektov jasno določa, kdaj se šteje, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu in ga ni treba posebej pridobiti. O zapletih, povezanih s pridobitvijo uporabnega dovoljenja v praksi, pa smo se pogovarjali z Aleksandro Velkovrh, glavno inšpektorico RS za okolje in prostor.

Vse stavbe in inženirski objekti, ki so bile zgrajene in evidentirane pred 31.12.1967, imajo uporabno dovoljenje po samem zakonu. Isto velja tudi za infrastrukturo, ki je bila zgrajena in evidentirana po letu 1991 in za stanovanjske objekte zgrajene pred letom 2003. Teža dokaza, kdaj je bil objekt zgrajen, je na lastniku objekta. Najbolj enostavno je, če je bil objekt takrat tudi vrisan v kataster in v zemljiško knjigo. Za dokazovanje je zelo uporaben takratni aerofoto posnetek. Uporabna so tudi druga dokazila npr. potrdilo, da je bil objekt zavarovan, da je bil plačan davek, v pomoč sta lahko tudi priči, ki na upravni enoti povesta, da je ta objekt res toliko star. Nekdo se je znašel celo tako, da je prinesel poročno sliko, ki je bila posneta pred objektom.

Problemi povezani s pridobitvijo uporabnega dovoljenja

V zadnjem času je največji problem, ki onemogoča pridobitev uporabnega dovoljenja, pri dokazilih o zemeljskem izkopu in gradbenih odpadkih. Od pomladi 2008 je treba imeti poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi za vsak zemeljski izkop. Izjeme so le investitorji, ki so fizične osebe in imajo manj kot 1.000 m3 izkopa. Sestavni del poročila so evidenčni listi, s katerimi se dokazuje ravnanje z gradbenimi odpadki. Trgovsko podjetje Merkur pred časom ni dobilo uporabnega dovoljenja za trgovski center v Vižmarjah ravno zaradi težav pri evidenčnih listih. To je šolski primer za vse gradbince, za trgovsko podjetje pa draga šola.


Na pridobitev uporabnega dovoljenja je treba misliti že med gradnjo

»Vsem investitorjem svetujem, da hkrati s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, začnejo skrbeti, kam bodo oddali zemeljski izkop, kam se bodo odlagali odpadki,« je poudarila Aleksandra Velkovrh. »Vedeti morajo, da bodo na koncu morali dobiti tudi podpisano izjavo od odgovornega vodje PGDja, da je objekt zgrajen v skladu s PGDjem in gradbenim dovoljenjem« je še dodala. Opozorila je tudi, da je nujno že v času gradnje skrbeti za vsa dokazila o skladnosti in za vso potrebno dokumentacijo o uporabljenih materialih.

Trenutno je veliko izsiljevanja ravno pred tehničnim pregledom oziroma pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Podizvajalci se zavedajo, da je to njihov zadnji as, zato pogosto nočejo dati potrdil in s tem izsiljujejo plačila za opravljena dela oziroma morebitna dodatna dela. Dokazilo o zanesljivosti mora oddati izvajalec pred tehničnim pregledom, kar določa Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti. Za investitorja je tako najbolje, da sproti pridobiva listine. Sporom se izvajalec in investitor lahko izogneta tako, da v pogodbi natančno opredelita, kako se bosta ravnala na tehničnem pregledu.

Odločba za tehnični pregled je lahko ključnega pomena

Rezultat uspešno opravljenega tehničnega pregleda je uporabno dovoljenje. Na tehničnem pregledu komisija (upravni organ, ki je izdal GD, soglasodajalci in izvedenci) preverja izpolnjevanje pogojev iz soglasij in gradbenega dovoljenja. Še posebej so pozorni na ustreznost izdelave projektov izvedenih del, dokazila o zanesljivosti in potrebnih elaboratov. Na tehničnem pregledu upravni organ določi rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če se v določenem roku napake ne da odpraviti pomanjkljivosti, odda vlogo za njegovo podaljšanje. Če te vloge ne odda in pomanjkljivosti ne odpravijo, mu upravni organ izda odločbo, s katero zavrne vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja. To za investitorja pomeni, da mora ponovno speljati celoten postopek tehničnega pregleda. Če se izda negativna odločba za tehnični pregled, mora upravna enota obvestiti inšpekcijo, da ta prepove uporabo objekta. Če del objekta predstavlja zaokroženo celoto, ki se lahko samostojno uporablja in funkcionira, je možna tudi izdaja uporabnega dovoljenja za del objekta s pogojem, da je urejena infrastruktura.

Poslovni prostor
Brez uporabnega dovoljenja se objekta ne sme uporabljati

Če investitor uporablja objekt brez uporabnega dovoljenja, se mu z odločbo najprej odredi prepoved uporabe. Sledi sklep o izrekanju denarne kazni, ki so visoke. Za zahteven objekt, ki ima več kot 5.000 kubičnih metrov volumna, je enkratna kazen 125.000 €, lahko pa se jo izreče desetkrat. Prisiljuje se denarno, dodatni ukrep inšpektorja pa je pečatenje objekta.

Izdaja uporabnega dovoljenja je mogoča tudi brez tehničnega pregleda pri manj zahtevnih objektih, v rangu zasebnih hiš. To velja v primeru, ko se referent odloči, da sam pogledal objekt in ugotovi, da je vse v skladu z dokumentacijo. Če ugotovi, da objektu ni kos, lahko tudi kasneje pokliče komisijo. Bistvena olajšava glede pridobivanja uporabnega dovoljenja je pri enostanovanjskem objektu. Investitor odda vlogo, ki se ji priloži samo geodetski posnetek novega stanja in izjave projektanta, odgovornega vodje projekta PGD ter odgovornega nadzornika, da je objekt zgrajen v skladu s predpisi in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obrazec za vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja je na spletni strani Ministrstva za javno upravo.

Urša Černivec

Vir: SLONEP
Dodaj v:
  • RSS Novice
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje