Trajnostno certificiranje objektov
V organizaciji DSGF, društva za sonaravno gradnjo, je na otvoritveni dan sejma MEGRA Robert Smodiš, mag. ing. arh., kot avditor certifikatnega sistema DGNB predstavil trajnostno certificiranje objektov in mednarodne certifikacijske standarde.
Kot je dejal, so nepremičnine še pred nekaj leti veljale za naložbo, ki je bila v vsakem primeru priložnost za dober zaslužek. V zadnjem času pa so nepremičnine postale prava nočna mora za marsikaterega investitorja ali upravljavca, ki jih zaradi spremenjenih razmer na trgu ni mogel prodati ali dati v najem. Časi, ko je trg praktično posrkal vse ponujeno, so vsaj za nekaj časa minili.
Nastopilo je obdobje, ko bo eden glavnih argumentov pri nakupu trajnostna kakovost nepremičnine. Pod to kupci najpogosteje razumejo lastnosti, kot so energetska varčnost, cena oziroma višina najemnine, bivalno ugodje ter seveda vedno pomembna lokacija. Kako vse to meriti oziroma ocenjevati?. S temi težavami se ukvarjajo danes lastniki, upravljavci nepremičnin in vsi drugi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s finančnim upravljanjem z nepremičninami, to pa so nepremičninski agenti, banke, lizingodajalci itd., po vsem svetu. Rešitev, ki se je izkazala za najbolj učinkovito in katere uporaba bliskovito narašča, se, kot je dejal Smodiš, imenuje trajnostno certificiranje objektov.
Trajnostno certificiranje objektov od načrtovanja do izvedbe zagotavlja investitorjem energetsko varčen in okolju prijazen objekt, posebej pa preglednost nad stroški celotnega življenjskega kroga stavbe, v katerem naložba v izgradnjo objekta predstavlja le ca. 20 odstotkov vseh stroškov, 80 odstotkov pa jih nastane med obratovanjem. Vse to je posebno upravljavcem nepremičnin v veliko pomoč pri načrtovanju upravljanja objektov. Povečano bivalno ugodje z materiali, ki nimajo negativnih vplivov, ter manjši stroški energije sta le najbolj izstopajoči prednosti takšnega pristopa za najemnike oziroma uporabnike stavbe. Povečanje storilnosti, boljši pogoji za učenje in delo, manjše odsotnosti, boljša zasedenost, doseganje višjih cen na trgu in ohranjanje vrednosti so le nekatere prednosti, ki so dokazane z raziskavami na zahtevnih svetovnih trgih.
V svetu je danes razvitih več različnih sistemov certificiranja, med katerimi po množičnosti in učinkovitosti odstopajo ameriški sistem LEED, angleški sistem BREEAM ter nemški sistem DGNB. Njihove značilnosti je predavatelj predstavil v nadaljevanju posveta.
V DSG, društvu za sonaravno gradnje Slovenije ter slovenskem članu svetovnega združenja za zelene stavbe (World Green Building Council) so si poleg promocije »zelene gradnje« zadali kot eno glavnih nalog ravno tudi uvajanje trajnostnega certifikata za stavbe v Sloveniji.