Pasti pri nakupu novogradenj

Trije tipični primeri problemov pri nakupu novogradenj:

1. Kupec je preko agencije kupil in plačal stanovanje, ki je v zaključni gradbeni fazi. Ko želi priklopiti elektriko, je ne more dobiti.  Prodajalec/investitor je namreč namesto štirih stanovanj sezidal osem, zato ne more dobiti uporabnega dovoljenja. Pravniki kupca so se pri pregledu dokumentacije naslanjali le na veljavno gradbeno dovoljenje, spregledali pa so, da je investitor od njega odstopal v številu stanovanj.
2. Kupec proda svojo hišo in kupi stanovanje. Oba posla spelje prek ugledne agencije. Vsi dokumenti so videti brezhibni. Ko se vseli, pridejo upniki, ki jim prodajalec/investitotor ni plačal gradbenih del. Upniki so zelo nasilni, saj dolgovi dosegajo znatno vrednost stanovanja. Investitor se zavaruje tako, da svoj d.o.o. likvidira. Kupec je torej brez denarja, brez hiše in živi v stanovanju, za katero ne ve če je res njegovo in v katerem je fizično ogrožen.
3. Kupec kupi - brez posredovanja agencije - stanovanje v četrti gradbeni fazi. Stanovanje je videti ugodno, predvsem pa je zelo poceni. Kasneje se izkaže, da je stanovanje še trikrat prodano, investitorjev d.o.o. pa je že likvidiran.

Vsem primerom je skupno naslednje:

• površnosti in napake pri pravnem pregledovanju dokumentov;
• naivnost kupca, ki kupuje nepremičninon od podjetja (d.o.o.), ki je brez preteklosti, brez tradicije, brez ugleda;
• naivnosti kupca, saj v pogodbi tovrstna situacija ni bila opredeljena, kaj šele, da bi se kupec pred tako situacijo zavaroval. Vsekakor nobena resna finančna družba (npr. banka) ne bi kupila nepremičnine na osnovi pogodbe, ki jo novograditelji pogosto ponujajo naivnim kupcem.

Kupec je v tovrstnih pogodbah vsekakor šibkejša stranka, zato mora dodatno preverjati pogodbene navedbe in se v njih zavarovati pred podobnimi problemi pri pravnikih, agencijah, potrošniških združenjih.