Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka

Ali je pravna oseba, ki je vložila vlogo za izračun komunalnega prispevka zaradi spremembe namembnosti dela obstoječe skladiščne hale v določenem poslovnem kompleksu, ki je priključen le na meteorno kanalizacijo, dolžna plačati komunalni prispevek?

(NN)

ODGOVOR:

Iz 43. člena zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97) nedvoumno izhaja, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka ne le vsak investitor, ki namerava zgraditi nov objekt, ampak tudi investitor, ki namerava prizidati ali nadzidati obstoječi objekt, ali spremeniti namembnost obstoječega objekta oziroma ga rekonstruirati, vendar samo v primerih, če je za to treba povečati priključke na javno infrastrukturo oziroma njene zmogljivosti in tudi lastnik (že) zgrajenega objekta, ki je na neopremljenem ali delno opremljenem stavbnem zemljišču, če se to zemljišče komunalno opremlja. Navedene določbe torej omogočajo občini, da v takšnih primerih, ko se naj bi izboljšala komunalna oskrba oziroma (na novo uredila) kanalizacija, vodovod, plinifikacija, ustrezno uredila varnost peš-prometa in podobno in je treba za to seveda zagotoviti ustrezna sredstva, ne bi bilo več potrebno razpisovati referendumov za samoprispevke, saj sedaj lahko vse to uredi v programih opremljanja stavbnih zemljišč (v finančnem delu). Odgovor na to vprašanje je torej potrebno poiskati v programu opremljanja in tistih določbah ZSZ, ki določajo, da se obveznost plačila komunalnega prispevka določi z odločbo o odmeri komunalnega prispevka.

Z novim ZSZ in seveda tudi navodilom o vsebini programa opremljanja in navodilom za izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/99) se namreč določajo obveznosti za vse zavezance na enakih načelih. Z 2. členom navodila o vsebini programa opremljanja je določeno, da je območje opremljanja določeno ožje območje naselja, za katerega je z občinskim prostorskim aktom določeno, da je treba komunalno opremo ali na novo zgraditi ali pa je treba obstoječo komunalno opremo, če se ugotovi, da ne zadošča oziroma da z njo ni mogoče zagotavljati ustreznih storitev gospodarskih javnih služb, rekonstruirati oziroma povečati njeno zmogljivost. S 3. členom istega navodila pa so določeni kriteriji, ki jih mora določeno ožje območje naselja izpolnjevati, da ga občinski prostorski akt lahko določi kot območje opremljanja. Območja opremljanja torej nikakor niso identična sedanjim ureditvenim območjem prostorskih izvedbenih aktov po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji), lahko pa so, če posamezni prostorski izvedbeni akti izpolnjujejo vse kriterije po 3. členu navodila. Območje opremljanja pa je, po našem mnenju, skoraj praviloma enako t.i. morfološkim celotam, kot jih tudi sicer določa večina prostorskih ureditvenih pogojev na območju Slovenije.

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.