Kdo je lahko član komisije za tehnični pregled

Ali so inšpektorji lahko člani komisije za tehnični pregled?

(NN)

ODGOVOR:

Odgovor na to vprašanje je večplasten: je pritrdilen, kolikor na tehničnem pregledu uslužbenci inšpektoratov (inšpektorji ali posamezniki iz 89. člena ZUpr) nastopajo kot strokovnjaki (izvedenci), torej na enak način, kot tudi drugi strokovni delavci (drugih) organov in organizacij, ki so določili pogoje ali dali soglasje za gradnjo objekta, ter hkrati tudi nikalen, kolikor bi na tehničnem pregledu njihovi inšpektorji nastopali kot pooblaščene uradne osebe.

To npr. pomeni, da se mora, če je bilo izdano okoljevarstveno soglasje iz 59. člena zakona o varstvu okolja (ZVO), v komisijo za tehnični pregled imenovati tudi predstavnika ministrstva, pristojnega za okolje, tudi če tako ne bi bilo izrecno določeno z 61. členom ZVO. Če je bilo izdano sanitarno in požarno soglasje, se mora seveda v to komisijo imenovati ustrezen strokovni delavec ustreznega inšpektorata. Če je bilo, zaradi specifičnosti lokacije objekta (bližina gozda ali v gozdnem prostoru), potrebno tudi soglasje gozdarskega javnega zavoda (v skladu z 21. členom zakona o gozdovih), pa je seveda potrebno v komisijo imenovati tudi ustreznega strokovnega (so)delavca Zavoda za gozdove. Isto velja tudi za druge primere, ko izdajajo svoja soglasja, predhodna ali s pogoji, drugi pristojni organi oziroma organizacije, v skladu oziroma na podlagi področnih zakonov, s področja npr. vodnega gospodarstva, varstva naravne in kulturne dediščine, po zakonu o sanitarni inšpekciji (11.člen) in podobno. Če pa je zaradi tehnične ali druge značilnosti to potrebno, pa se v komisijo lahko imenujejo (z odločbo o njenem imenovanju) tudi drugi strokovnjaki. Katere vrste strokovnjaki, glede na določbe razreda 214 uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev (Uradni list RS, št. 28/97) s področja tehnično-tehnoloških ved so to, pa je potrebno ugotavljati od primera do primera, glede na vrsto in namen objekta. Pojasniti pa tudi velja, da je bilo z 42. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-B, Uradni list RS, št. 59/96) je bilo v 67. členu zakona o graditvi objektov iz leta 1984 (ZGO-84), ki sicer ureja sestav in imenovanje komisije za tehnični pregled, v drugem odstavku črtano besedilo “predstavniki pristojnih inšpekcijskih organov”, tako da se besedilo navedene zakonske določbe sedaj glasi: “V komisiji morajo biti strokovni delavci organov in organizacij, ki so določili pogoje ali dali soglasje za gradnjo objekta”. To pomeni, da sodelovanje pristojnih inšpekcijskih organov, torej inšpektorjev, kot jih v smislu izvrševanja inšpekcijskega nadzorstva opredeljujejo določbe zakona o upravi (ZUpr, Uradni list RS, št. 67/94 in 20/95 – odločba US), v komisijah za tehnični pregled zares ni več predvideno, kar pa seveda ne pomeni, da v primeru, če so v skladu z zakonom k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja dali predhodna soglasja oziroma so v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo dali soglasja oziroma soglasja s pogoji, v teh komisijah ne bi lahko nastopali, vendar ne kot inšpektorji (torej kot pooblaščene uradne osebe), ampak le kot posamezniki – strokovni delavci (strokovnjaki) s svojega delovnega področja oziroma “svojega” inšpektorata. Izhodišče torej je, da naj bi imela taka komisija po naravi stvari vlogo “izvedenca” po ZUP. po ZUP pa se izvedenec vsekakor ne imenuje z odločbo (zoper katero je načelno pritožba, ter je potrebna dokončnost), temveč je (verjetno) v skladu z ZUP, da se izvedenec postavi - po predhodnem zaslišanju stranke (ZUP, 185/III) - s sklepom (ZUP, 185/I, v zvezi z 220/I; upravna praksa je različna glede tega, s kakšnim aktom se postavi izvedenca); pri tem ZUP izrecno sploh ne določa, kako se postavi izvedenec; ker pa je taka postavitev nedvomno "vprašanje, ki se tiče postopka", se torej uporabi "sklep", zoper sklep pa načelno ni posebne pritožbe, ZUP, 222/I).

Tudi novi ZUP (PDZ, 57/99) ni glede tega nič določnejši (pa bi bilo koristno). ZUP pa tudi določa, da se glede izločitve izvedencev smiselno uporabijo določbe o izločitvi uradnih oseb (ZUP, 188/I), in je tako posebej pomemben ZUP, 42/4 (udeležba v postopku na prvi stopnji ali sodelovanje pri odločanju), pri čemer naj se upošteva tudi določbe ZGO, 67/II ("... ki so določili pogoje ali dali soglasje ...") bi bilo zato dobro razlagati tako, da se nanaša na "organe in organizacije" (in ne na "strokovne delavce" teh organov; seveda še manj na inšpektorje kot pooblaščene uradne osebe). V komisiji za tehnični pregled torej morajo biti po zakonski določbi delavci določenih organov (gre za organe, ki so v prejšnjem postopku določili npr. pogoje); toda v komisiji za tehnični pregled naj bodo druge osebe, in ne tiste, ki so formalno že sodelovale v prejšnjem postopku (npr. če je v dopisu, s katerim je bilo dano soglasje, označeno, kdo je pripravil tako soglasje - naj se taka oseba ne imenuje v komisijo za tehnični pregled; kršitev določb postopka je pritožbeni razlog, ZUP, 242/I). - (Vprašanje je bilo aktualno tudi v denacionalizacijskih postopkih: ali je član denacionalizacijske komisije, iz ZDEN, 55, lahko izvedenec, ter je inštančni organ dal negativen odgovor).

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.