Vprašanja - Nakup novogradnje



Sosedje preprečujejo gradnjo

VPRAŠANJE:

Ali lahko sosed in drugi stanovalci naselja oporekajo tipu gradnje objekta, pogojujejo oddaljenost posameznih delov objekta od parcelne meje, čeprav bo nameravani objekt stal več kot 4 metre od parcelne meje?

(NN)


ODGOVOR:

Odgovor je odvisen od tega, kaj v zvezi s takšnimi odmiki predpisujejo določbe prostorskega izvedbenega akta. Na podlagi česa se lahko izda dovoljenje oziroma kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, je namreč urejeno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (iz leta 1984). S prvim odstavkom 54. člena navedenega zakona je jasno določeno, da se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, to je zazidalni, ureditveni ali lokacijski načrt, izda v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt. Z drugim odstavkom istega člena pa je tudi jasno določeno, da se lokacijsko dovoljenja za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija (LDok). Kako in na podlagi česa se izdela LDok in kaj vse more LD vsebovati, je precizno določeni s 55. členom prej navedenega zakona. Da pa je občina zadolžena za pripravo in sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, to je prostorskih izvedbenih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev, ter na podlagi česa se prostorski izvedbeni akt izdela ter katere njegove sestavine so obvezne, je tudi že dolgo časa urejeno s predpisi o urejanju prostora in naselij. Vsak prostorski izvedbeni akt mora vsebovati tudi rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja. To je npr. jasno določeno z 32. členom navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85).

V zvezi s pojasnjenim je potrebno tudi dodati, da se v okviru postopka izdaje predpisanih dovoljenj za katerikoli poseg v prostor preverja tudi, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji, ki jih v zvezi z vplivi na okolje urejajo ustrezni predpisi. To pomeni, da morajo biti, če se nameravan poseg v prostor nahaja na območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, vse rešitve, ki so v zvezi z varovanjem in izboljšanjem oziroma neposlabšanjem bivalnega in delovnega okolja, razrešene z lokacijsko dokumentacijo (LDok). Ker pa mora biti LDok izdelana na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih, z njimi pa morajo biti opredeljena tudi merila in pogoji glede odmikov od parcelnih meja in podobno, mora torej biti z LDok tudi podrobno razrešeno vse, kar je potrebno glede medsebojnih odmikov. S 5. alineo drugega odstavka 55. člena ZUN je namreč jasno in nedvoumno določeno, da mora LDok vsebovati tudi načrt gradbenih parcel. V okviru njene izdelave pa se mora tudi, v skladu z obstoječimi predpisi, preveriti tudi vse, kar je treba, da bodo morebitne škodljive emisije zmanjšane pod predpisani nivo. Tudi za to je z 69. členom ZUN jasno določeno, da lahko LDok izdeluje le za opravljanje urbanistične dejavnosti registriran in strokovno usposobljen subjekt, z opravljenim strokovnim izpitom o poznavanju, med drugim tudi vseh veljavnih tehničnih predpisov ter standardov in normativov s področja varstva okolja. Iz zgoraj pojasnjenega torej jasno izhaja, da o pogojih za gradnjo ne odloča niti sosed, niti drug stanovalec naselja, ampak za urejanje prostora pristojni upravni organ v konkretnem upravnem postopku in v okvirih, ki mu jih določajo konkretni materialni predpisi. Za izdajanje dovoljenj za gradnjo veljajo predpisi, ki v okviru pravil upravnega postopka določajo posebnosti izdaje teh dovoljenj. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) namreč ne določa postopka za izdajo lokacijskih dovoljenj in postopka za izdajo odločb o dovolitvi priglašenih del. Prav tako tudi zakon o graditvi objektov (ZGO) podrobneje ne določa postopka za izdajo gradbenih dovoljenj in po končani gradnji postopka za izdajo uporabnega dovoljenja. Navedeni postopki se začnejo, razvijajo in končajo na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) uporablja kot republiški predpis.

Ne glede na navedeno pa je potrebno pojasniti, da ima vsaka oseba, ki meni, da so v konkretnem upravnem postopku kršene njene pravice oziroma pravne koristi pravico, da se zoper tak upravni akt, ki ga izda pristojni upravni organ, pritoži. Ali stranka to možnost izkoristili ali ne, je pač odvisno od njene volje in od njenega rizika, ki ga s tem prevzema. Ob tem je potrebno tudi zavrniti domnevo, da pri urejanju prostora velja prej naseljenega ali celo, da bi bila pravica opravljanja neke dejavnosti pred pravico druge, saj se posegi v prostor lahko izvajajo le skladno s pravili, ki jih za konkretno območje uredi občina s prostorskim izvedbenim aktom. Da pa se posegi ne bi izvajali v nasprotju s prostorskimi akti, lahko tisti, katerega pravice bi bili zaradi posega kršene, vloži pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje, kar pomeni, da so z inštitutom pritožbe varovani vsi interesi, tudi zasebni, ki bi bili lahko kršeni s konkretnim posegom v prostor. Imeti možnost uporabe pravnega sredstva zoper katerikoli izdani upravni akt je namreč z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena pravica.

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)


Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog