Vprašanja - Nakup novogradnje



Občinski prostorski akti

VPRAŠANJE:

Kako se pripravi in sprejme občinske prostorske akte?

(NN)


ODGOVOR:

Vsaka občina mora najprej pripraviti in nato sprejeti program priprave vsakega prostorskega akta, ki ga namerava pripraviti in po predpisanem postopku sprejeti, na podlagi programa priprave nato poskrbeti za izdelavo njegovega osnutka, ga javno razgrniti najmanj za mesec dni, v času javne razgrnitve organizirati ustrezne javne obravnave, po končani javni razgrnitvi pripraviti predlog stališč do prejetih pripomb in predlogov, s katerim se mora seznaniti občinski svet in ga sprejeti. Na podlagi stališč do pripomb in predlogov občina osnutek po potrebi dopolni oziroma popravi in nanj pridobiti vsa z zakonom predpisana in s programom priprave določena soglasja ter šele nato predlaga občinskemu svetu v sprejem takšen akt oziroma njegove spremembe ali dopolnitve. Tako to, tudi za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občinskih planskih aktov, izhaja iz določb prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90). Z njimi je namreč določno, da se navedene spremembe in dopolnitve pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. Kako pa se prostorski izvedbeni akti pripravljajo in sprejemajo, pa je podrobno urejeno z določbami členov od 34. do vključno 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji). Prav tako pa so s 43. členom ZUN urejeni primeri sprememb in dopolnitev. Z navedenim členom je jasno določeno, da se prostorski izvedbeni akti, torej tudi prostorske sestavine občinskih planskih aktov, lahko spremenijo in dopolnijo, vendar po postopku, ki je predpisan za njihov sprejem.

V zvezi z zgoraj pojasnjenim pa je potrebno še poudariti, da je potrebno pri pripravi sprememb oziroma dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov upoštevati tudi navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85), pri pripravi sprememb oziroma dopolnitev prostorskih izvedbenih aktov pa navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). Poudariti pa tudi velja, da strokovnih podlag za občinske planske akte, kakor tudi osnutke prostorskih izvedbenih aktov, ter seveda tudi njihovih sprememb in dopolnitev ne more izdelovati kdorkoli, ampak le tisti subjekt, ki ima, če je gospodarska družba, v sodni register vpisano, oziroma če je samostojni podjetnik posameznik, v sodni register vpisano oziroma pri pristojni davčni upravi priglašeno dejavnost urbanističnega načrtovanja, in ki ima v času opravljanja dejavnosti zagotovljeno sodelovanje diplomiranega inženirja arhitekture, diplomiranega inženirja krajinske arhitekture ali druge primerne strokovne izobrazbe s področja urbanističnega načrtovanja, ki pa mora biti pooblaščeni inženir po predpisi o graditvi objektov, ali pa da samostojni podjetnik posameznik sam izpolnjuje prej opisane pogoje. Ravnokar navedeno jasno izhaja iz noveliranega 69. člena ZUN, sprejetega z uveljavitvijo 10. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN-G, Uradni list RS, št. 44/97). Pri tem velja posebej poudariti, da so bili pred uveljavitvijo ZUN-G pogoji za to, kdo lahko izdeluje strokovne podlage, še bolj strogi in so prekomerno omejevali zlasti manjše gospodarske subjekte, ki si tudi sicer lahko zagotovijo ustrezne strokovnjake na različne zakonite načine (s sklenitvijo delovnega razmerja, s pogodbo o delu, preko kooperacije in podobno). To pomeni, da osnutkov oziroma strokovnih podlag, na podlagi katerih naj bi se sprejeli ustrezni prostorski akti, ne more izdelovati kar občina sama (oziroma njeni uslužbenci oziroma pri njej zaposleni).

V zvezi s pojasnjenim pa velja še dodati, da iz 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) jasno izhaja, da osnutka prostorskega izvedbenega akta, kakor tudi njegovih sprememb oziroma dopolnitev, ki ne bi temeljile v veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov, ni mogoče javno razgrniti. Z ravnokar navedeno zakonsko določbo je namreč določeno, da občinski svet javno razgrnitev osnutka lahko odredi šele po tem, ko ugotovi, da je osnutek prostorskega izvedbenega akta ali njegovih sprememb oziroma dopolnitev, pripravljen v skladu z občinskimi planskimi akti in v skladu z zakonom. Ravnokar navedeno pomeni, da ni mogoče kar z enim sklepom javno razgrniti in na javnih obravnavah istočasno razpravljati o osnutku sprememb in dopolnitev občinskih planskih aktov ter o osnutkih sprememb in dopolnitev prostorskih izvedbenih aktov, ki "temeljijo" v še nesprejetih oziroma neuveljavljenih prostorskih sestavinah planskih aktov.

Z nobenim zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona pa ni določeno, da bi se morale prav vse pobude, za spremembe oziroma dopolnitve prostorskih aktov zainteresirani pravnih ali fizičnih oseb v programu priprave upoštevati. S programom priprave in nato v nadaljnji razdelavi strokovnih podlag se namreč lahko celo določilo, da se ne upošteva niti ena pobuda ali predlog, če bi se npr. ugotovilo, da takšne pobude in predlogi posegajo na takšna zavarovana območja, koder gradnja sploh ne more biti (nikdar) dovoljenja, npr. na najboljša kmetijska zemljišča, na območja, koder je občina zavarovala vire pitne vode, ipd. Isto seveda velja tudi za pripombe in predloge, ki jih zainteresirani dajejo v javni razgrnitvi osnutka.

Seveda pa lahko vsakdo, ne le prej omenjeni pobudniki in predlagatelji, ki ne bi bili "vključeni" v spremenjeni oziroma dopolnjeni prostorski akt, ampak tudi drugi občani oziroma državljani Republike Slovenije ali njihova združenja, vloži v skladu z zakonom o Ustavnem sodišču Republike Slovenije pri ustavnemu sodišču zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti kakršnegakoli predpisa, torej tudi občinskega oziroma odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, če za to seveda izkaže svoj pravni interes. Pri tem pa velja dodati, da je glede na dosedanje odločitve ustavnega sodišča mogoče z veliko gotovostjo ugotoviti, da s pobudo ne bo mogel uspeti nekdo le zato, ker občinski svet njegovega predloga za gradnjo, pa čeprav je lastnik takšnega zemljišča, ni vključil v program priprave oziroma v spremenjeni oziroma dopolnjeni prostorski akt in zato na takšnem zemljišču ne bo mogel graditi.

13.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)


Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog