Prenehanje gradbenih del

Kateri upravni organ je dolžan ukrepati zoper investitorja, ki nadaljuje z deli, čeprav je bila dovoljena obnova postopka izdanega gradbenega dovoljenja?

(NN)

ODGOVOR:

V primerih, ko investitor gradi brez potrebnega dovoljenja ali v nasprotju z njim, je za ukrepanje v skladu z določbami zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) pristojen organ urbanistične inšpekcije. V primerih pa, ko ima investitor potrebno dovoljenje za gradnjo, pa je bila v zvezi s tem dovoljena obnova s sklepom o dovolitvi obnove postopka, kot to omogočata 257. in 260. člen zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), je za ukrepanje pristojen v skladu z določbo prvega odstavka 277. člena ZUP tisti organ, ki je odločil o stvari na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ. Torej je za upravno izvršbo pristojen upravni organ, ker zakon ni določil drugega organa, saj je izdal sklep, ki je predmet izvršbe.

Da je potrebna v takem primeru izvršba, kolikor se investitor ne ravna v skladu z izdanim sklepom, tudi sicer izhaja iz drugega odstavka 260. člena ZUP, ki določa, da sklep, s katerim se dovoli obnova postopka, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena. To pa ne pomeni, da je zaradi tega investitor brez dovoljenja za gradnjo, temveč da se izvršitev takega dovoljenja zadrži do dokončne odločitve o stvari, torej o obnovi postopka. Obnova postopka pa se konča z odločbo, s katero lahko pristojni organ pusti prejšnje dovoljenje v veljavi ali pa ga nadomesti z novo odločbo; tedaj lahko dovoljenje odpravi ali razveljavi in hkrati izda novo dovoljenje ali pa zahtevek zavrne.

Investitor torej, če je v zvezi z njegovim dovoljenjem dovoljena obnove postopka, mora na podlagi dokončnega sklepa o dovolitvi obnove postopka prenehati z deli, kljub temu, da ima še vedno veljavno dovoljenje, ki pač v tem trenutku ni izvršljivo. Kolikor investitor ne preneha z deli, je pristojen za ukrepanje, kot smo predhodno navedli, torej tisti upravni organ, ki je odločil na prvi stopnji.

Rok, da katerega mora biti obnovljeni postopek končan, je določen v 218. členu ZUP. Po tej določbi je treba odločiti, kadar gre za ugotovitveni postopek - za kar pa pri obnovi postopka gre - v roku dveh mesecev. Na odločbo o obnovi postopka je seveda možno vložiti pritožbo na drugostopni upravni organ, torej na tukajšnje ministrstvo. Pritožbo pa lahko vloži investitor ali druga stranka v postopku.

03.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.