Stanovanja in kakovost življenja v Sloveniji
Članek je napisan na osnovi rezultatov Stanovanjske ankete 2005.
Stanovanjske razmere so najpomembnejše za kakovost življenja in blaginje prebivalstva. Stanovanje človeku predstavlja občutek varnosti, tudi materialne. Bolj, ko v neki deželi vlada blaginja, večja stanovanja imajo prebivalci in kakovost bivanja je večja.
Velikost stanovanj v Sloveniji je takšna, da v povprečju pride na vsakega prebivalca 1,2 sobe. To nas uvršča na sam rep Evropske unije, saj imajo v povprečju manj sob na prebivalca le še Madžarska, Turčija, Latvija (1,1) in Poljska (0,9). Največ sob na prebivalca pride v Belgiji (2,7), Veliki Britaniji (2,6), Luksemburgu in Nizozemskem (2,1). V Sloveniji znaša povprečna stanovanjska površina 32,98 m2 na osebo. 39 % gospodinjstev ima manj kot sobo na osebo, kar je po evropskih merilih znak za prenaseljenost.
28 % slovenskih gospodinjstev živi v neprimernih stanovanjskih razmerah. To pomeni, da imajo težave vsaj z nečim od naštetega: nimajo stranišča na izplakovanje, pomanjkljivo vodovodno ali električno napeljavo, veliko vlago, pomanjkanje dnevne svetlobe ali premalo prostora.
Anketa je pokazala, da so glavna težava slovenskih gospodinjstev previsoki obratovalni stroški stanovanj. Na drugem mestu je pomanjkanje prostora in na tretjem pomanjkljive ali dotrajane napeljave.
Na splošno so s svojim bivališčem manj zadovoljni najemniki stanovanj. V primerjavi s tistimi, ki živijo v lastnih stanovanjih jih je precej več nezadovoljnih s previsokimi obratovalnimi stroški, hrupom otrok, ki se igrajo zunaj, z neprimernimi stanovanjskimi razmerami in s prostorom, ki jim je na razpolago. Vse to je posledica dejstva, da živijo v manjših stanovanjih. Najemniška stanovanja so skoraj 10 m2 na osebo manjša od lastniških.
Najbolj ogrožena so enostarševska gospodinjstva, ki imajo v stanovanjih najpogosteje težave z vlago, pomanjkanjem prostora in svetlobe ter z neprimernimi napeljavami. 38 % jih živi v neprimernih stanovanjskih razmerah, razmeroma veliko pa jih je ocenilo, da ima težave z varnostjo in svobod, kar se tiče stanovanja. V neprimernih razmerah živijo tudi gospodinjstva z otroki do starosti 18 let. 31 % jih živi v neprimernih stanovanjskih razmerah, 64 % pa jih živi v prenaseljenih stanovanjih in ima manj kot sobo na družinskega člana.
Predstavljeni podatki kažejo, da je stanje v Sloveniji vse prej kot rožnato. Po številu sob na prebivalca zaostajamo za EU in tudi precejšen delež prebivalstva živi v neprimernih stanovanjskih razmerah. Med njimi je največ družin z otroki mlajšimi od 18 let. Država bi morala s svojo stanovanjsko politiko ravno tej skupini omogočiti, da lahko v doglednem času pride do ustreznega lastniškega stanovanja. Lastniško stanovanje je namreč tisto, ki družini zagotavlja ne le zanesljivega bivališča z občutkom varnosti, temveč tudi ekonomsko in socialno varnost. Lastniško stanovanje je kapital, ki ga lahko družina koristi v primeru hude stiske.