Začela se je 3. svetovna podnebna konferenca
V Ženevi se danes začenja 3. svetovna podnebna konferenca, ki bo trajala ves teden, udeležuje pa se je tudi delegacija iz Slovenije pod vodstvom predsednika Danila Türka. Konferenco organizira Svetovna meteorološka organizacija v sodelovanju s številnimi organizacijami in programi Združenih narodov ter vladami številnih držav, nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem. Pričakujejo kar 1.500 udeležencev iz 150 držav, od tega okoli 20 predsednikov in 80 ministrov.
Podnebje in njegova vsakodnevna pojavna oblika vreme nam vedno znova dokazujeta, da sodobna družba z moderno tehnologijo še zdaleč ni tako neranljiva, kot si radi predstavljamo in kot bi si želeli. Podnebje in vreme namreč neposredno ali posredno vplivata praktično na vse dejavnosti, zato so podnebne spremembe, ki so zdaj hitrejše, kot so bile kdaj koli prej v zgodovini človeštva, izjemen izziv sodobni družbi. S spremembami podnebja in njihovimi posledicami se bo človeštvo spoprijemalo še desetletja ali celo stoletja. Glavni namen 3. svetovne podnebne konference je izpostaviti, da si lahko človeštvo, v času podnebnih sprememb in nuje po prilagajanju nanje, pomaga z napredkom na področju napovedovanja podnebnih sprememb in drugimi razpoložljivimi informacijami o sedanjem in prihodnjem podnebju. Politične in družbenogospodarske odločitve in ukrepi morajo biti zasnovani na trdnih znanstvenih spoznanjih in najnovejših informacijah ter izdelkih, ki upoštevajo namen in potrebe uporabnika. Konferenca želi spodbuditi razvoj in uporabo globalnih podnebnih storitev in njihovo uporabo v korist družbi. Pri tem je »storitev« opredeljena kot dejanje, ki je posredovanje podnebnih informacij, priprava smernic za odločanje, priprava posebnih izdelkov za uporabnike, ipd.
Prvi trije dnevi konference bodo namenjeni strokovnemu delu, zadnja dva dneva pa visoki politiki in sprejemanju določitev o nadaljnjih korakih pri vključevanju podnebnih informacij v odločanje in načrtovanje.
Politični del bodo odprli generalni sekretar Združenih narodov, predsednik švicarske federacije, prisotne pa bodo nagovorili tudi številni visoki politični predstavniki držav članic Svetovne meteorološke organizacije. Glavni govornik bo dr. Rajendra Pachauri, predsednik Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Slovenijo bodo zastopali predsednik države dr. Danilo Türk, mag. Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, in dr. Silvo Žlebir, generalni direktor Agencije RS za okolje.
Pričakovana rezultata 3. svetovne podnebne konference sta sprejetje deklaracije na visoki politični ravni in odobritev ustanovitve Globalnega okvira za podnebne storitve.
V preambuli deklaracije je zapisano, da:
- so na podnebne spremembe ranljive vse države, še posebej pa manj razvite, in s tem potrebo po učinkovitejšem upravljanju s posledicami podnebne spremenljivosti in podnebnimi tveganji;
- bo treba pripravi nove, boljše podnebne informacije in razviti nova orodja ter povečevati zmogljivosti na področju blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam;
- bo treba okrepiti vlogo obstoječih organizacij Združenih narodov in njihovih programov, vključno z IPCC, kot tudi državnih meteoroloških služb pri boju zoper negativne posledice podnebnih sprememb.
Operativni del deklaracije je posvečen vzpostavitvi Globalnega okvira za podnebne storitve (»Global Framework for Climate Services – GFCS«) in sicer najprej odločitvi o ustanovitvi, kasneje pa organizacijskim segmentom vzpostavitve.
Na slovensko pobudo so bili poleg regionalnih podnebnih centrov dodani tudi regionalni centri za spremljanje/upravljanje suše, saj lahko le-ti v veliki meri prispevajo k prilagajanju na podnebne spremembe z vidika smotrnega upravljanja z največjim naravnim bogastvom – vodo. Slovenija je gostiteljica Centra za upravljanje suše v JV Evropi, ki deluje pod okriljem Agencije RS za okolje.
Osnovni namen Globalnega okvira za podnebne storitve (»Global Framework for Climate Services – GFCS«) je omogočiti prilagajanje podnebnim razmeram in upravljanje s podnebnimi tveganji preko vključevanja podnebnih informacij in napovedi, ki temeljijo na znanstvenih podlagah, v politiko in prakso na vseh nivojih. GFCS bo obsegal štiri temeljne dejavnosti:
- opazovanja in meritve,
- raziskave in modeliranje,
- informacijski sistem za podnebne storitve,
- program za uporabo podnebnih storitev.
Prvi dve komponenti sta že dokaj dobro vzpostavljeni, vendar potrebujeta še dodatno okrepitev, drugi dve pa predstavljata nov koncept z vidika prilagajanja podnebnim spremembam in upravljanja s podnebnimi tveganji. Zato bo GFCS okrepil in preusmeril vlogo obstoječega Globalnega podnebnega opazovalnega sistema (»Global Climate Observng System – GCOS«) in Svetovnega programa za podnebne raziskave (»World Climate Research program – WCRP«) v podporo priprave napovedi prihodnjega podnebja in drugih informacij za pomoč pri procesih odločanja. Informacijski sistem za podnebne storitve naj bi omogočil razvoj uporabniško usmerjenih podnebnih informacij in večjo dostopnost informacij uporabnikom. Program za uporabo podnebnih storitev naj bi premostil prepad med informacijami na visokem znanstvenem nivoju oziroma ponudniki storitev na eni strani ter praktičnimi potrebami uporabnikov v številnih, podnebno odvisnih sektorjih na drugi strani.
Vzpostavitev GFCS bo zahtevala sodelovanje in partnerstva tako na nivoju državnih in lokalnih vlad, civilne družbe, zasebnega sektorja, univerz in raziskovalnih institucij, kot tudi celotnega sistema Združenih narodov vključno z obstoječimi programi Svetovne meteorološke organizacije, UNESCO in drugih, ki se v svojih dejavnostih srečujejo s problematiko podnebnih sprememb.
Po odobritvi GFCS na visokem političnem nivoju naj bi skupina neodvisnih svetovalcev, podprta s številnimi strokovnjaki, v roku devetih mesecev po 3. svetovni podnebni konferenci podrobno pripravila podlage za delovanje GFCS, vključno z izvedbenim načrtom, ki bo podal merljive kazalnike in časovnico za vzpostavitev GFCS in priporočila združenim narodom, vladam in drugim organizacijam glede potrebnih naslednjih korakov.
Z zgoraj opisanimi ukrepi želi mednarodna skupnost izboljšati vpetost podnebnih informacij in napovedi v procese odločanja in načrtovanja, kako se najbolje prilagoditi vse večji spremenljivosti in spremembam podnebja. Na konferenci bodo sodelovali tako strokovnjaki s področja podnebja kot tudi načrtovalci politik in politiki ter gospodarstveniki. Vsi družbenogospodarski sektorji vključno s proizvodnjo hrane, upravljanjem z vodami, turizmom, prometom in energetiko bodo deležni koristi od pravočasnih in popolnejših podnebnih informacij in napovedi, ki bodo omogočale boljše načrtovanje in izvajanje dejavnosti.
Vzporedno z glavno konferenco bo potekalo več vzporednih strokovnih srečanj. Med njimi tudi letno zasedanje Evropske zveze klimatologov, ki delajo za različne medije. Zveza deluje pod okriljem Evropske komisije, Generalnega direktorata za okolje.