Žlebovi
Žlebovi niso nekaj, kar bi ljudje najprej opazili na vaši hiši, vendar pa so nujni. Če ne delujejo pravilno, če niso pravilno montirani, če spuščajo ali so zamašeni, lahko nastane na hiši precej škode. Fasada se bo razmočila, zemlja na tleh se bo spremenila v blato, hiša pa bo iz tal črpala vlago in pričela plesneti, ali pa vam bo voda celo udarila v klet. To je gotovo dovolj razlogov, da se tudi pri žlebovih odločite za kakovost.
Materiali
Žlebovi so običajno izdelani iz plastike aluminija, bakra ali pločevine.
Plastični so zelo ekonomični, ne zahtevajo vzdrževanja, enostavno pa jih je tudi montirati. Plastični žlebovi večinoma niso namenjeni stanovanjskim hišam, temveč bolj pomožnim objektom, saj imajo tudi svojo slabost: velika vročina in ekstremen mraz povzročita pokanje plastike, zato njihova življenjska doba ni tako dolga, kot bi lahko bila. Seveda je marsikaj odvisno tudi od kakovosti samega materiala, torej plastike, ki se z leti izboljšuje. Barva plastičnih žlebov običajno ni problematična, saj niso površinsko barvani, temveč se barvilo doda v plastično maso pred oblikovanjem. Žal je nabor barv precej majhen, a dejstvo je, da po »eksotičnih« barvah, s katerimi bi žleb lahko postal bolj viden in celo »dizajnerski« element, verjetno ni velikega povpraševanja.
Bakreni žlebovi so gotovo dolgo obstojni, saj pri njih ne prihaja do korozije, prav tako pa zahtevajo malo vzdrževanja. Žal je baker precej drag, prav tako pa ne ohranja barve in z leti potemni oziroma se nazadnje spremeni v zeleno. Nekaterim je to všeč, drugi se odločijo za zaščitni premaz, ki to prepreči. Seveda pa tudi originalna barva ni vsakomur všeč, saj baker ne pristaja nujno k vsakemu tipu arhitekture ter vsakemu stilu hiše.
Pločevinasti oziroma »železni« žlebovi imajo to pomanjkljivost, da jih z leti napade rja. To pomeni, da jih je potrebno ves čas vzdrževati in tudi večkrat prebarvati, sicer se lahko pripravite na puščanje vode ter zamenjavo celotnega sistema. Žal se lahko barva tudi lušči. Montaža teh žlebov ni enostavna, saj je treba dele žleba med seboj spojiti z varjenjem.
Priljubljenost pridobivajo aluminijasti žlebovi, ki jih sicer poznamo že okoli 40 let. Imajo dolgo življenjsko dobo, so enostavni za montažo in odporni na vremenske spremembe, ter najpomembnejše: cenejši od bakra. V kolikor na njih ne želite opravljati vzdrževalnih del, se morate odločiti za različico »brez šivov«. Kakovostni aluminijasti žlebovi so izdelani iz aluminija, ki je debelejši od 0,8 mm. To pomeni, da se žleb ne bo »zmečkal«, če bo nanj ob nevihti padla veja, ali pa ob vzdrževanju strehe nanj pritisnete lestev. Prednost aluminija je seveda v tem, da se lahko že na začetku odločate med množico barv, ter morda izberete žlebove, ki se ujemajo z barvo vaših okenskih okvirjev in vrat.
Oblika in premer
Žlebovi niso nujno polkrožni, lahko so tudi škatlasti oziroma v obliki odprtega pravokotnika. Prav tako ni nujno, da so žlebovi vidni – lahko jih skrijete v škatlo iz lesa ali plošč za montažno gradnjo. Skrijete pa lahko tudi padno cev – seveda le v primeru, da ste o tem razmišljali že ob samem načrtovanju in gradnji hiše ter v zunanjem zidu naredili utor, po katerem bo ta potekala.
Koliko vode bodo morali odvajati žlebovi in cevi, je seveda odvisno od površine vaše strehe. In količini vode boste morali prilagoditi premer žleba ter padne cevi, sicer se vam lahko zgodi, da bo deževnica tekla preko polnega žleba. Na splošno velja, da potrebujete za strešno ploskev do velikosti 25 kvadratnih metrov žlebove premera 7 cm in padno cev premera 5 cm, za do 50 kvadratov žleb premera 10 cm in cev s premerom 7 cm, do 100 kvadratov žleb premera 12,5 cm in cev 10 cm, pri še večjih pa žleb premera 15 cm in padno cev s premerom 10 cm. Premer padne cevi je vedno manjši, saj v njej pri odtekanju vode pomaga tudi gravitacija.
Montaža
Danes se žlebovi montirajo tako, da so »lebdeči« - torej se lahko raztezajo in krčijo, pa to ne povzroči, da bi se povesili. Žlebovi so na streho seveda pritrjeni z minimalnim naklonom približno treh milimetrov na meter žleba, da deževnica bolje odteka – gre za odstopanje, ki tudi pri velikih strehah s prostim očesom običajno ni zaznavno.
Če ste se odločili za aluminijaste žlebe, je treba biti pozoren na to, da se aluminij ne stika z jeklom, bakrom, pločevino, kemikalijami v betonu ali kemičnimi premazi za les. Od teh ga moramo izolirati s koščki gume ali plastike, sicer pride zaradi stikanja materialov do posebne »korozije«, zaradi katere začne aluminij izginjati.
Dodatki
če je vaš dom v gozdu ali v bližini velikih dreves, vam priporočamo, da v žlebove namestite lovilne mrežice, ki bodo preprečevale, da bi se padne cevi zamašile z listjem. Kadar prenavljate streho in žlebove starejše stavbe, zlasti stavbe v mestu, pomislite na ledene sveče – te namreč pogosto ogrožajo pešce ali parkirane avtomobile, še zlasti pa vse, ki vstopajo v hišo skozi vhod. Ledenim svečam se velja v takšnem primeru izogniti z grelniki, ki preprečujejo nastajanje ledenih sveč. Vložek se izplača, saj bodo morebitne tožbe zaradi poškodb ljudi in avtomobilov gotovo visoke.
Vzdrževanje
Čiščenje žlebov običajno ni na spisku opravil, ki bi jih želeli imeti čez prost vikend, vendar pa je nujno. Žlebovi se zapolnijo z listjem, mahom in drugo umazanijo, ki jih naredijo težke ter ovirajo pretok vode. Torej žlebove vsake toliko očistite, preverite nagib, spoje in nosilce. Če se vam zdi, da bi žleb lahko kje puščal, to seveda preverite z vedrom vode.
Vir: SLONEP
Preberite še:
- Čiščenje snega s strehe?
- Izbrati strešno okno ali frčado?
- Zaščita lesa pred vremenskimi vplivi
- Odganjanje golobov
- Naknadna vgradnja strešnega okna
- Prednosti zelenih streh in zidov
- Strehe iz pločevine
- Zaščita lesa pred škodljivci
- Kako ugotoviti ali je premaz na lesu potreben obnove?
- Zaščita lesa pred lesnimi glivami
- Mojstri v gradbeništvu: krovska dela
- Zložljive lestve in stopnice za dostop do podstrešja