Strelovodne napeljave
Strela je naravni pojav, katerega del sta blisk in grom. Pojavlja se ob nevihtah in je nevarna tako za ljudi kot tudi za naprave, saj se ob njej sprosti velika količina energije, napetost pri streli lahko doseže več deset tisoč voltov. Tokovi, ki nastanejo pri udarcu strele, lahko stalijo kovinske žice ali segrejejo materiale do temperature, pri kateri se vnamejo ali eksplodirajo. Vsak objekt mora biti zato zaščiten s strelovodom, ki zmanjša učinek strele oz. odvede tok v zemljo. S tem prepreči požar, ki bi ga lahko strela zanetila in druge poškodbe objekta, ki bi pri udaru strele lahko nastale.
Strela lahko udari kamorkoli, najbolj izpostavljena področja pa so:
- kozolci in gospodarska poslopja, v katerih shranjujemo krmo;
- višje in osamljene stavbe;
- večja ali osamljena drevesa;
- vrhovi gora.
V zgradbah, opremljenih s strelovodom, ki je izdelan v skladu s sodobnimi standardi za izdelavo strelovodov, ni nevarnosti, da bi prišlo do udarca strele v objekt.
Dele strelovoda tvorijo kovinski vodniki, ki so navadno železni (pocinkani valjanec) ali bakreni (žica). Ti materiali so dobri prevodniki, zato morebitni udar strele manj segreje strelovod, kar zmanjša možnosti za njegovo poškodbo. Kovinski vodniki, nameščeni po strehi, tvorijo lovilni sistem, ki lovi strelo in jo vodi do odvodov. Odvodi odvajajo strelo v ozemljilni sistem. Sestavljajo jih navpični vodniki, ki potekajo od strehe do tal. Ozemljilo poskrbi za odvod in razpršitev električnega toka, ki ga sprošča strela v zemljo v okolici objekta. Upornost posameznega ozemljila mora biti čim manjša, vrednost največje dovoljene upornosti pa je odvisna od specifične upornosti tal. Spoj strelovodne inštalacije z zemljo lahko izvedemo na dva načina:
- z valjancem, položenim v zemljo;
- z uporabo paličnih ozemljitvenih sond.
Pri slednjem so potrebni zgolj minimalni izkopi, zato je priporočljiv takrat, kadar nam okolica objekta ne omogoča izvedbe izkopa za polaganje valjanca.
Po postavitvi strelovoda je potrebno tudi njegovo redno vzdrževanje. Redne, periodične meritve delovanja strelovodov naj bi potekale v razmaku treh do petih let, dodatne meritve strelovodov pa so potrebne:
- ob namestitvi strelovodov, njihovem popravilu ali predelavi;
- v primeru, ko je prišlo do udarca strele.