Izolacijska gradiva
Za kakovostno izolacijo strehe je priporočljiva 20 ali več cm debela toplotna izolacija. Za izolacijo streh se uporabljajo različni materiali, najpogostejša izbira pa so plošče iz mineralne volne ali plošče iz penjenih materialov kot so polistiren, poliuretan in penjeno steklo. Pomembno je, da so materiali odporni in zaščiteni pred mehanskimi poškodbami in navlažitvijo. Za toplotno izolacijo strmih streh se najpogosteje uporabljajo negorljivi in paropropustni materiali, kot sta kamena ali steklena mineralna volna. Na tržišču obstaja veliko vrst toplotno izolacijskih materialov, ki se med seboj večinoma razlikujejo v sestavi, medtem ko so si v toplotno izolacijskih lastnostih relativno enaki. Na tržišču so za toplotno izolacijo strehe pogosti predvsem naslednji izolacijski materiali:
- Kamena volna: je toplotno izolacijsko gradivo iz diabaza in dolomita, ki sta s posebnim postopkom predelana v kameno volno. Za lažjo uporabo je stisnjena v plošče in ima lahko različno stopnjo gostote. Prednosti kamene volne so dobra toplotna in zvočna izolativnost, vodoodbojnost, paropropustnost, odpornost na mikroorganizme, hkrati pa je protipožarni izolator, brez vonja in kemično nevtralna.
- Steklena volna: izolacijski material iz steklenih vlaken, stisnjenih v plošče. Tudi tukaj so na voljo plošče različne gostote in trdnosti. Prednosti steklene volne so dobra toplotna izolativnost, paropropustnost, negorljivost, odpornost proti vlagi in mikroorganizmom.
- Stiropor ali ekspandirani polistiren: je sintetični produkt iz polistirena in je eno najbolj razširjenih gradiv za različne namene. Kot izolacijski material za toplotno izolacijo streh se uporablja predvsem stiropor višje gostote, ki je trdnejši in odpornejši, zaradi lažje vgradnje pa je na voljo v obliki plošč. Njegova prednost je, da ne vpija vode, zaradi česar se lahko izognemo parni zapori na notranji strani strehe. Poleg tega je lahek, kemično nevtralen, brez vonja in prenaša visoke temperature, do 75º.
- Izolacija iz lesenih vlaken: izdelana iz lesnih ostankov iglavcev, ki jih v predelovalnem postopku navlažijo in stisnejo v plošče. Njegova prednost je predvsem visoka stopnja izolativnosti.
- Izolacija iz celuloznih kosmičev: ki jo pridelajo tako, da kosmiče starega časopisnega papirja zmeljejo in impregnirajo z borovo soljo, s čimer ga dodatno zaščitijo pred škodljivci. Vgrajujemo jo lahko ročno ali s strojnim vpihavanjem med paropropustni foliji. Zaradi razsute oblike je tesnjenje tega izolacijskega materiala neprimerno boljše kot pri izolaciji v obliki plošč. Večja kot je gostota izolacije, boljša je tudi zvočna izolativnost prostora oz. strehe.
Zgoraj naštete vrste toplotne izolacije so pri sodobni gradnji najpogosteje uporabljana toplotna izolacijska gradiva. Poleg njih se, predvsem zaradi določenih omejitev ali slabosti, v manjši meri uporabljajo še:
- Pluta: je izolacija, ki jo pridobivamo iz mletega lubja hrasta plutovca. Medtem ko je bila včasih eno najpogosteje uporabljanih izolacijskih gradiv, jo danes nadomeščajo drugi materiali, predvsem zaradi njene naravne redkosti in zato tudi manjše cenovne dostopnosti ter lahke vnetljivosti materiala.
- Lanena izolacija: je izdelana iz lanenih vlaken, impregniranih z amonijevimi solmi, kar povečuje njihovo protipožarno zaščito. Na tržišču je na voljo v obliki plošč ali kot razsuto gradivo. Ponaša se s številnimi ekološkimi prednostmi in dobro toplotno izolativnostjo.
- Bombaž: je izolacijsko gradivo z zelo dobrimi toplotnoizolacijskimi lastnostmi in številnimi prednostmi, ki jih prinaša njegova ekološkost. Kljub temu ga kot izolacijsko gradivo redkeje uporabljamo, predvsem zaradi okolju neprijaznega gojenja in dolgih prevoznih poti, ki povečujejo stroške in zmanjšujejo cenovno ugodnost materiala.
- Ovčja volna: je eno najsodobnejših izolacijskih gradiv. Pridelana je iz strižene ovčje volne najslabšega razreda, ki ni uporabna za druge proizvode, oprana z milom in sodo ter obdelana z naravnimi borovimi solmi. Prednost je zelo dobro izravnavanje prostorske vlage, kar prispeva h kakovosti bivanja.