Načrtovanje dela z gozdom

Načrtovanje dela z gozdom je ključnega pomena za dolgotrajno uspešno gospodarjenje in s tem za zagotovljene finančne in druge donose. Načrtovanje gospodarjenja z gozdom je tako pomembno, da ga opredeljuje Zakon o gozdovih, ki predpisuje, kako morajo biti načrti izdelani. Pri delu z gozdom se srečamo z dvema vrstama načrtov: gozdnogospodarski in gozdnogojitveni.

Gozdnogospodarski načrt

Potrebe po gozdnogospodarskem načrtovanju so nastale, ko so se začele pojavljati težave pri oskrbi z lesom in ob velikih naravnih katastrofah, predvsem v alpskem svetu. Prvi načrti za neke vrste urejanje gozdov izvirajo iz časov starega Rima. Med 14. in 18. stoletjem so se v Evropi uporabljali gozdni redi, ki so bili predpisi o ravnanju z gozdovi. Prvi pravi zametki gozdnega načrtovanja pa so se razvili v Nemčiji konec 16. stoletja.

Na Slovenskem je bil prvi načrt za gospodarjenje z gozdovi izdelan leta 1771, in sicer za Trnovski gozd. Leta 1802 je sledil drugi načrt za Trnovski gozd in nato leta 1842 še tretji. Leta 1846 je bil izdelan načrt za idrijske rudniške gozdove. V drugi polovici 19. stoletja je bilo izdelanih še več načrtov za različne gozdove, ki pa so bili večinoma narejeni samoiniciativno. Gozdnogospodarsko načrtovanje je bilo uzakonjeno leta 1929 z Zakonom o gozdovih kraljevine Jugoslavije. Zakon je zapovedoval obvezno izdelavo gozdnogospodarskih načrtov za državne gozdove, gozdove pod posebnim javnim nadzorom in za zasebne gozdove, večje od 300 ha. Leta 1947 je bil sprejet Zvezni zakon o gozdovih, ki je dokončno uzakonil obvezno izdelavo gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove, neodvisno od velikosti in lastništva. Ta določba se je prenašala tudi v vse kasnejše zakone o gozdovih in velja še danes.

Naloga gozdnogospodarskega načrtovanja je integralno načrtovanje mnogonamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Naloga, kot jo je opredelil dr. Franc Gašperšič v svoji knjigi o gozdnogospodarskem načrtovanju, se sliši zelo učeno. Bolj preprosto povedano, gre za to, da se z gozdom dela tako, da so vsa dejanja čim bolj v skladu z naravnimi procesi (sonaravno) in, da z različnimi ukrepi zagotavljamo, da gozd opravlja različne naloge (mnogonamensko). Vendar pa gozd ni samostojna enota na zemeljski površini, zato ima danes gozdnogospodarsko načrtovanje precej širši pomen. Je pripomoček za urejanje zapletenih in občutljivih razmerij med gozdom in družbo (ljudmi).

Gozdnogospodarski načrt je dokument za gozdnogospodarsko območje ali enoto, ki ga vsakih 10 let pripravi Zavod za gozdove Slovenije. V gozdnogospodarskem načrtu je opisano stanje gozdov in smeri v katere gre njihov razvoj. Določeni so gospodarski cilji ter smernice in ukrepi za doseganje teh ciljev. Pri njegovem nastanku sodelujejo organizacije za varstvo narave. Izdelani gozdnogospodarski načrti, preden so potrjeni, gredo v javno obravnavo, kjer lahko svoje pripombe podajo lastniki gozdov in druga javnost. Gozdnogospodarske načrte potrdi ministrstvo pristojno za gozdarstvo. Lastniki lahko v gospodarske načrte vedno vpogledajo na sedežu krajevne enote Zavoda za gozdove, kjer imajo gozd.

Gozdnogojitveni načrt

Gozdnogojitveni načrt (tudi izvedbeni načrt) je načrt, v katerem so, na osnovi gozdnogospodarskega načrta, določeni ukrepi, ki se bodo v gozdu (ali delu gozda) izvedli. Je povezava med gozdnogospodarskim načrtom in deli v gozdu. Gozdnogojitveni načrt opredeljuje t.i. gozdnogojitvene cilje, smernice in ukrepe, obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih ter varstvenih del, obseg sečenj, načine in pogoje za pridobivanje lesa in smernice ter dela za ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda. Gozdnogojitveni načrt je osnova za izbiro drevja za posek. Preden revirni gozdar označi drevesa za posek, podrobno preuči gozdnogojitveni načrt. Lastniki lahko v gozdnogojitvene načrte vpogledajo na sedežu krajevne enote Zavoda za gozdove, lahko pa pridobijo tudi izvleček iz gozdnogojitvenega načrta za svojo gozdno posest.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog