Traktorsko spravilo lesa

Traktorsko spravilo je v Sloveniji najbolj razširjena oblika spravila. Velik del gozdnih terenov je primeren za traktorsko spravilo, pa tudi skoraj vsak kmetijski traktor je mogoče z nekaj opreme pripraviti za vlačenje lesa. Traktorje za vlačenje lesa delimo na prilagojene kmetijske traktorje in posebne gozdarske traktorje.

Prilagojeni kmetijski traktorji so traktorji, ki so namenjeni kmetijskim opravilom pa jih opremimo in predelamo tako, da so primerni za delo v gozdu. Običajno so to kolesni traktorji, ki imajo štirikolesni pogon, čeprav je mogoče uporabljati tudi traktorje, ki imajo pogon samo na zadnjo os. Traktorji se opremijo z varnostno kabino, ki varuje v primeru prevrnitve, rampno in naletno desko, enim ali dvema običajno daljinsko vodenima vitloma, verigami in zaščitnimi mrežami. Lahko so tudi gosenični traktorji, ki jih ravno tako preuredimo.


Specialni gozdarski traktorji so traktorji, ki so izdelani izključno za delo v gozdu. Običajno so to kolesni zgibni traktorji, lahko pa so tudi goseničarji. Opremljeni so s potrebno varnostno opremo, daljinsko vodenimi vitli, velikimi kolesi z verigami in rampno ter naletno desko. Z njimi les zbiramo in vlačimo. Posebna skupina posebnih kolesnih traktorjev so kolesni traktorji za vožnjo lesa, t.i. forwarderji. To so lahko le traktorski priključki v obliki prikolice ali pa samostojni stroji. Običajno so to zgibni polprikoličarji s tremi ali več osmi, ki so vse gnane in nakladalno napravo za zbiranje in nalaganje lesa. Vozijo se po vlaki in nalagajo les. Njihova prednost je velika zmogljivost, manjše poškodbe na tleh kot pri vlačenju in varnejše delo za traktorista, saj ta ne zapušča kabine stroja. Pri zgibnih polprikoličarjih je transportna razdalja lahko do štirikrat daljša kot pri traktorjih za vlačenje. Občutljivi so na bočne naklone vlak.


Prva faza pri spravilu lesa je zbiranje. Podrta in okleščena drevesa ležijo ob panjih (štorih). Traktor se pripelje po vlaki čim bliže podrtim drevesom, vendar vlake ne sme zapustiti, razen v izjemnih primerih. Delavec razvleče vrv in z njo priveže podrta debla. Nato z vključitvijo vitla potegne debla do traktorja. Če gre za zgibnega polprikoličarja, potem delavec drevesa naloži z nakladalno napravo. Sledi vožnja po vlaki ali vlačenje. Pri vožnji običajno ni večjih zapletov, drugače pa je pri vlačenju. Zaradi različnih obremenitev, ki nastanejo pri vožnji po razgibanem terenu, se lahko traktor ustavi ali pa se dviguje njegov sprednji del, kar ni pravilno. Zato mora traktorist pred ovirami (pregibi, skale) tovor spustiti na tla, premakniti traktor in nato z vitlom potegniti tovor. To lahko precej podaljša postopek vlačenja. Ko traktor pripelje ali privleče les na gozdno cesto, ga zloži na za to predvideno mesto. Zgibni polprikoličar les zloži z nakladalno napravo, traktor pa ga poravna z rampno desko.