Strojna sečnja
Strojna sečnja je zagotovo prihodnost dela v gozdu, čeprav klasične sečnje z motorno žago ne bo nikoli povsem izrinila. Pri strojni sečnji je delavec med delom v ergonomsko urejeni in varni kabini na delovnem stroju. V Sloveniji se stroji dolgo niso uveljavljali, ker je stroka menila, da veliki stroji za sečnjo ne sodijo v Slovenske gozdove, kjer gospodarjenje večinoma sloni na prebiranju, golosečnja pa je prepovedana. Stroji za strojno sečnjo izvirajo iz skandinavskih držav (Švedska, Finska), kjer pa je golosečnja dovoljena oz. edina uspešna oblika gospodarjenja. Sprva so bili stroji veliki in okorni in niso bili primerni za naše gozdove, vendar pa so se z razvojem manjšali in v 90-tih letih 20. stoletja se je pojavil prvi stroj, ki je stalno deloval pri nas. Pred tem so po večjih ujmah stroje najemali v tujini. Danes pa tudi v naših gozdovih stroji kot so harvesterji in procesorji niso več izjema.Glavna prednost strojev za sečnjo je njihova velika učinkovitost in varno delovno okolje za delavca. Glavne slabosti so neokretnost v gozdu, poškodbe gozdnih tal in zahtevno načrtovanje sečnje, saj so stroji dragi in zahtevajo veliko izkoriščenost.
V gozdu na področju sečnje delajo stroji za podiranje (feller-buncher), stroji za kleščenje in izdelavo (procesorji), stroji za kleščenje (delimberji) in stroji za podiranje, kleščenje in izdelavo sortimentov (harvesterji). Ti stroji so samostojni ali pa kot priključki za traktor. Strojev za podiranje pri nas ne uporabljamo, saj so namenjeni za velikopovršinsko golosečno gospodarjenje. Pri nas se uporabljajo predvsem procesorji in harvesterji. Slednji so tudi najbolj univerzalni.
Glavni element procesorjev in harvesterjev je procesorska oz. harvesterska glava, ki je opremljena s čeljustjo za prijemanje, noži za kleščenje, verižno žago za prežagovanje in merilno napravo. Sodobni stroji so preko mobilnega omrežja povezani s centralnim računalnikom podjetja, kamor sporočajo količino obdelanih dreves in izdelane sortimente. Delavec sedi v klimatizirani kabini (poleti hlajeni, pozimi ogrevani) in stroj opravlja z ročicami. Stroji so opremljeni tudi za nočno delo, tako da lahko delujejo 24 ur na dan. Njihove zmogljivosti so različne, najzmogljivejši pa lahko obdelujejo drevesa do debeline 90 cm. Manjši harvesterji, ki so namenjeni redčenjem v letvenjakih, so lahko kot priključki na traktorjih, večji pa so samostojni stroji, ki tehtajo do 40 t. Najbolje se obnesejo na ravnem terenu, vedno bolj učinkoviti pa so tudi na strmih terenih.
Težki in veliki stroji, ki se vozijo izven cest, v gozdu povzročijo škodo. Stroji na gosenicah povzročajo majhno škodo, dokler se peljejo v eno smer, saj gosenice njegovo težo zelo enakomerno porazdelijo po tleh. Velike poškodbe pa nastanejo pri obračanju, saj gosenice drsijo prečno in poškodujejo zgornji del tal. Stroji na kolesih povzročajo večji pritisk na tla na manjši površini zato lahko nastajajo poškodbe v obliki kolesnic, ki lahko močno poškodujejo tla. Da poškodbe čim bolj zmanjšamo, moramo prilagoditi odkazilo, sečnjo pa izvajamo v suhem vremenu ali pa v času nizkih temperatur, ko so tla zmrznjena. Poškodbe je mogoče zmanjšati tudi tako, da stroj okleščene veje odlaga na mesta, po katerih se giblje. Seveda je to mogoče, če ni treba izvajati gozdnega reda (zlaganja vej zaradi podlubnikov).
Čeprav gre razvoj močno v smer strojne sečnje, pa ta ne bo mogla povsem nadomestiti klasične sečnje. Strojna sečnja je primerna za velike gozdne površine. Pri nas je večinoma gozdna posest majhna, zato za velik del lastnikov strojna sečnja ni racionalna izbira. Za nekaj 10 dreves je bolj racionalno najeti sekače. Stroji tudi ne morejo delovati v skalovitih in strmih terenih, kot tudi ne na močvirnih tleh. Na takšnih področjih je treba še vedno sečnjo izvajati ročno z motorno žago.