Zgodovina lizinga
Lizing ima zelo dolgo zgodovino, prvi zametki segajo 4000 let pr.n.š. v davni Egipt in Babilon, najstarejši zapisi o najemu, ki so jih arheologi našli pri Sumercih, pa segajo 2000 let pr.n.št. Strokovnjaki predvidevajo, da so bili prvi lizingodajalci sumerski duhovniki. Nastanek prve banke in lizinške hiše, ki je bila specializirana za posojanje zemljišč, izhaja iz Perzijskega imperija in sega v leto 450 do 400 pr.n.št.
Hiter razvoj tehnologije, kmetijstva in avtomobilske industrije v 19. stoletju, je pogojeval porast povpraševanja po lizingu različnih predmetov.
Velik razmah lizinga se začne med drugo svetovno vojno, saj so podjetja na ta način financirala državna naročila, predvsem letala, računalnike in drugo opremo. Lizing v sodobni obliki se je začel razvijati šele po 2. svetovni vojni, z ustanavljanjem samostojnih neodvisnih lizinških družb. Najhitreje se je razvijal v ZDA, kot lizing železniških vagonov premogovnim družbam. Ti najemni posli železniške opreme so bili temelj danes poznanemu poslovnemu najemu.
Iz razvitega ameriškega trga se je lizing postopno širil v Evropo, kjer je bilo prvo lizinško podjetje ustanovljeno v Švici leta 1958. Ukvarjalo se je z najemom pisarniških in gradbenih strojev ter predmetov za osebno rabo. Nekaj let kasneje je bila prva lizinška družba ustanovljena tudi v Angliji, nato pa še v Italiji, Franciji in drugih zahodnoevropskih državah. Lizing podjetja so se začela širiti in ustanavljati tudi na drugih celinah: v Aziji, Avstraliji in Afriki.
Za nadaljnji razvoj lizinga so bila zelo pomembna osemdeseta leta. Gospodarskim in družbenim spremembam je sledila sprememba v strukturi in zakonodaji lizinških poslov, v ospredju je bilo tudi mednarodno povezovanju lizinških družb.
Razvoj lizinga pri nas je zaznamovalo sklepanje prvih lizing pogodb med tovarno Peko in avstrijskim podjetjem v prvi polovici prejšnjega stoletja. Nadaljnji razvoj lizinga je onemogočila inflacija in strogi predpisi v Jugoslaviji.
Lizing se je v Sloveniji začel uveljavljati z osamosvojitvijo v začetku devetdesetih let. Dejstvo je, da je bila ta oblika financiranja v preteklosti zapostavljena, ker je bila pretirano obdavčena.
Uveljavljanje lizinga v Sloveniji so zaznamovala tri obdobja. V prvem obdobju (vse do uvedbe davka na dodano vrednost), je bila vsaka transakcija pri lizingu dvojno ali celo trojno obdavčena. Drugo obdobje je zaznamoval davek na dodano vrednost. V tem obdobju je odpadlo nerazumno dvojno obdavčenje, obdavčene pa so bile obresti, kar pomeni, da je stranka poleg plačila obresti plačevala še DDV. To je podražilo lizing v primerjavi s kreditom, kjer obresti niso bile obdavčene.
Tretje obdobje se je začelo leta 2007 s spremembami Zakona o davku na dodano vrednost. Posledica sprememb je bila, da se pri lizingu obresti ne obdavčujejo več. Te pozitivna sprememba omogoča lizingu enakovreden položaj na slovenskem finančnem trgu in vse pogoje za njegov nadaljnji razmah in razvoj.
Nastanek besedila: februar 2009.