Novice - Davki
novica
Drugi dan nepremičninskega posveta je zaznamovala misel, da se javnost davka na nepremičnine preveč boji
V Portorožu se je končal drugi dan 21. tradicionalnega posveta Poslovanje z nepremičninami, ki ga je organizirala Zbornica za poslovanje z nepremičninami pri GZS. Dopoldne je delo potekalo v dveh sekcijah, posvet pa se je zaključil z dinamično okroglo mizo o novem davku na nepremičnine.
Na nepremičninski sekciji je bilo največ govora o novostih, ki jih prinaša novi zakon o nepremičninskem posredovanju. Bojana Verbec z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila bistvene spremembe, ki jih prinaša novi zakon, ki naj bi ga poslali v državni zbor prihodnje leto. Nepremičninski posredniki so že dlje časa opozarjali, da trenutno veljavni zakon ni ustrezen in da bi morali pripraviti novega. Nekatere določbe novega zakona so močno razburile občinstvo, medtem ko so druge požele odobravanje. Tako so se z zadovoljstvom odzvali na ukinitev najvišje določene provizije, ki jo bodo z novim zakonom lahko povsem svobodno oblikovali. Ravno tako so pozdravili ukinitev zahteve, da mora nepremičninski posrednik imeti ustrezne prostore za opravljanje dejavnosti. Največ razburjenja pa je povzročila zahteva, da morajo nepremičninski posredniki za pridobitev licence biti povsem nekaznovani in ne zgolj nekaznovani s področja gospodarstva. Zakon je posledica direktiv EU, s katerimi moramo uskladiti zakonodajo, predvsem glede delovanja tujih nepremičninskih posrednikov pri nas. Nekateri nepremičninski posredniki nasprotujejo možnostim, da bi tuji nepremičninski posredniki delovali pri nas in želijo, da se zaščitijo domači posredniki.
Vzporedno z novim zakonom, pa znotraj nepremičninskega ceha nastaja tudi novi kodeks dobrih poslovnih običajev. Po mnenju Branka Potočnika iz Insa nepremičnine kodeks prinaša smernice za uveljavljanje dobre prakse. Vse slušatelje je pozval naj si predlog kodeksa preberejo in posredujejo predloge in pripombe.
Davek na nepremičnine je vroča tema. Poleti je Ministrstvo za finance dalo v javno razpravo predlog zakona, ki je bil deležen velikega števila kritik. Ravno v teh dneh pa je ministrstvo za finance poslalo v koalicijsko usklajevanje zadnjo različico predloga zakona, je povedala Alenka Kovač Arh, generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, ena izmed udeleženk okrogle mize. V razpravi so sodelovali še Aleš Seliškar, direktor Geodetske uprave RS, dr. Edo Pirkmajer, podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin, Leo Kremžar, član predsedstva Skupnosti občin RS in župan občine Miklavž na Dravskem polju in Drago Končan, generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev. Nihče od sodelujočih zakonu ni nasprotoval, so pa imeli številne pomisleke.
Kremžar je zadovoljen, da davek ne bo uveden prihodnje leto, saj neko prehodno obdobje ne bi bilo dobro. Po njegovem je bil predlog, ki ga ministrstvo poslalo v javno obravnavo avgusta, krut in nesocialen. Opozoril je, da način, kako se davek uvaja, ni primeren. Država bi se morala glede davka bolj temeljito posvetovati z občinami.
Po Končanovem mnenju je prvotni predlog dober. Poudarja, da gre za popolnoma nov davek, ki z obstoječimi nima večje povezave, čeprav jih nadomešča. Pojasnil je, da so se za 80 % osnovo tržne vrednosti odločili, ker GURS ne more zagotoviti dovolj kakovostnih podatkov o tržnih vrednostih, s tem pa so skušali psihološko vplivati na državljane, da ne bi prišlo do takšnega šoka. Vztraja, da davek ne bo bistveno obremenil večine prebivalstva. Z njim se je strinjala Kovač Arhova, ki je poudarila, da davek ne bo tako obremenjujoč, kot se državljani bojijo. Davek bo nizek in ne bo mogel regulirati trga, zato je nujno, da se čim prej sprejme novi nacionalni stanovanjski program, ki pa ima to možnost. Sredstva, pridobljena z davkom, bo država lahko razporejala občinam tako, da bo lahko skrbela za enakomernejši regionalni razvoj. Iz občinstva smo slišali pomislek, da, če se bo denar stekal v proračun, se bo porabljal za druge namene in ne za namene za katere je bil pobran.
Dr. Pirkmajer pozdravlja davek na nepremičnine, vendar se boji, da gre za davek na premoženje, ki pa ni sprejemljiv, saj kaznuje vlaganje v nepremičnine. Zato mora biti davek pravilno zasnovan, da bodo dejansko obdavčeni prihodki in ne premoženje ter da se bo davek porabljal za spremljajočo infrastrukturo, ki jo potrebuje vsaka nepremičnina.
Aleš Seliškar je v svojem uvodu povedal, da je GURS z razpošiljanjem obvestil razkril vse napake lastnikov nepremičnin, države in tudi svoje lastne napake. Sedaj lastniki ugotavljajo, da še nimajo urejenega lastništva in se zato lotevajo opravil, ki bi jih morali izvesti že pred časom. Večjo težavo, kot neurejena lastništva pri zasebnih lastnikih predstavlja neurejenost pri občinskih in državnih nepremičninah (ceste, objekti), kar bo zelo težko in drago urediti. Opozoril je, da država od GURS zahteva mnogo preveč, saj nimajo dovolj sredstev, da bi lahko uredili in uresničili vse, kar se zahteva. Dobra stran množičnega vrednotenja bodo urejene evidence, kar je mnogo bolj pomembno od uvedbe samega davka. Seliškar je tudi priznal, da bodo morali spremeniti poskusno določene vrednostne cone, ki so jih določili.
Zaključek okrogle mize, ki je nekako obvisel v zraku, je bil, da davek na nepremičnine potrebujemo, da pa ima javnost prevelike strahove pred njim.
Vir: SLONEPSpremembe zakona o posredovanju prinašajo nekatere novosti
Na nepremičninski sekciji je bilo največ govora o novostih, ki jih prinaša novi zakon o nepremičninskem posredovanju. Bojana Verbec z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila bistvene spremembe, ki jih prinaša novi zakon, ki naj bi ga poslali v državni zbor prihodnje leto. Nepremičninski posredniki so že dlje časa opozarjali, da trenutno veljavni zakon ni ustrezen in da bi morali pripraviti novega. Nekatere določbe novega zakona so močno razburile občinstvo, medtem ko so druge požele odobravanje. Tako so se z zadovoljstvom odzvali na ukinitev najvišje določene provizije, ki jo bodo z novim zakonom lahko povsem svobodno oblikovali. Ravno tako so pozdravili ukinitev zahteve, da mora nepremičninski posrednik imeti ustrezne prostore za opravljanje dejavnosti. Največ razburjenja pa je povzročila zahteva, da morajo nepremičninski posredniki za pridobitev licence biti povsem nekaznovani in ne zgolj nekaznovani s področja gospodarstva. Zakon je posledica direktiv EU, s katerimi moramo uskladiti zakonodajo, predvsem glede delovanja tujih nepremičninskih posrednikov pri nas. Nekateri nepremičninski posredniki nasprotujejo možnostim, da bi tuji nepremičninski posredniki delovali pri nas in želijo, da se zaščitijo domači posredniki.
Vzporedno z novim zakonom, pa znotraj nepremičninskega ceha nastaja tudi novi kodeks dobrih poslovnih običajev. Po mnenju Branka Potočnika iz Insa nepremičnine kodeks prinaša smernice za uveljavljanje dobre prakse. Vse slušatelje je pozval naj si predlog kodeksa preberejo in posredujejo predloge in pripombe.
Na okrogli mizi burno o novem davku na nepremičnine
Davek na nepremičnine je vroča tema. Poleti je Ministrstvo za finance dalo v javno razpravo predlog zakona, ki je bil deležen velikega števila kritik. Ravno v teh dneh pa je ministrstvo za finance poslalo v koalicijsko usklajevanje zadnjo različico predloga zakona, je povedala Alenka Kovač Arh, generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, ena izmed udeleženk okrogle mize. V razpravi so sodelovali še Aleš Seliškar, direktor Geodetske uprave RS, dr. Edo Pirkmajer, podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin, Leo Kremžar, član predsedstva Skupnosti občin RS in župan občine Miklavž na Dravskem polju in Drago Končan, generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev. Nihče od sodelujočih zakonu ni nasprotoval, so pa imeli številne pomisleke.
Kremžar je zadovoljen, da davek ne bo uveden prihodnje leto, saj neko prehodno obdobje ne bi bilo dobro. Po njegovem je bil predlog, ki ga ministrstvo poslalo v javno obravnavo avgusta, krut in nesocialen. Opozoril je, da način, kako se davek uvaja, ni primeren. Država bi se morala glede davka bolj temeljito posvetovati z občinami.
Po Končanovem mnenju je prvotni predlog dober. Poudarja, da gre za popolnoma nov davek, ki z obstoječimi nima večje povezave, čeprav jih nadomešča. Pojasnil je, da so se za 80 % osnovo tržne vrednosti odločili, ker GURS ne more zagotoviti dovolj kakovostnih podatkov o tržnih vrednostih, s tem pa so skušali psihološko vplivati na državljane, da ne bi prišlo do takšnega šoka. Vztraja, da davek ne bo bistveno obremenil večine prebivalstva. Z njim se je strinjala Kovač Arhova, ki je poudarila, da davek ne bo tako obremenjujoč, kot se državljani bojijo. Davek bo nizek in ne bo mogel regulirati trga, zato je nujno, da se čim prej sprejme novi nacionalni stanovanjski program, ki pa ima to možnost. Sredstva, pridobljena z davkom, bo država lahko razporejala občinam tako, da bo lahko skrbela za enakomernejši regionalni razvoj. Iz občinstva smo slišali pomislek, da, če se bo denar stekal v proračun, se bo porabljal za druge namene in ne za namene za katere je bil pobran.
Dr. Pirkmajer pozdravlja davek na nepremičnine, vendar se boji, da gre za davek na premoženje, ki pa ni sprejemljiv, saj kaznuje vlaganje v nepremičnine. Zato mora biti davek pravilno zasnovan, da bodo dejansko obdavčeni prihodki in ne premoženje ter da se bo davek porabljal za spremljajočo infrastrukturo, ki jo potrebuje vsaka nepremičnina.
Aleš Seliškar je v svojem uvodu povedal, da je GURS z razpošiljanjem obvestil razkril vse napake lastnikov nepremičnin, države in tudi svoje lastne napake. Sedaj lastniki ugotavljajo, da še nimajo urejenega lastništva in se zato lotevajo opravil, ki bi jih morali izvesti že pred časom. Večjo težavo, kot neurejena lastništva pri zasebnih lastnikih predstavlja neurejenost pri občinskih in državnih nepremičninah (ceste, objekti), kar bo zelo težko in drago urediti. Opozoril je, da država od GURS zahteva mnogo preveč, saj nimajo dovolj sredstev, da bi lahko uredili in uresničili vse, kar se zahteva. Dobra stran množičnega vrednotenja bodo urejene evidence, kar je mnogo bolj pomembno od uvedbe samega davka. Seliškar je tudi priznal, da bodo morali spremeniti poskusno določene vrednostne cone, ki so jih določili.
Zaključek okrogle mize, ki je nekako obvisel v zraku, je bil, da davek na nepremičnine potrebujemo, da pa ima javnost prevelike strahove pred njim.
SLONEP.net